Odprli smo nov spletni portal Mi smo univerza!

Čez nekaj sekund boste nanj avtomatsko premeščani, če ne, kliknite:
http://mismouniverza.org/
in osvežite svoje povezave.

Mi Smo Univerza: Resolucija: Avtonomni prostor



PREBERI IN KOMENTIRAJ:
MSU: Resolucija: Avtonomni prostor
MSU: Resolucija: Doktorski študij na FF



Če poznate dober citat, ki se vežejo na problematiko, odprto ob zasedbi, ga pošlji na citati.zasedba@gmail.com.

ponedeljek, 2. januar 2012

Resolucija: Avtonomni prostor

Resolucija: Avtonomni prostor


Avtonomni prostor je prostor na Filozofski fakulteti, namenjen samostojni rabi študentom, profesorjem in splošni javnosti. Gre za odprt prostor srečevanja, mišljenja in druženja, v katerem potekajo vsebine, za katere v rednem učnem programu ni prostora ali pa so v njem nezaželene, in v katerem se neguje družbeno kritična teorija. Obenem je avtonomni prostor tudi prostor, ki svojih obiskovalcev ne obravnava kot uporabnike ali potrošnike in v katerem si lahko študentje (tako redni kot “vseživljenjski”) kadarkoli spočijejo, v miru berejo, se pripravljajo na izpit ali družijo s kolegicami in kolegi. S takšnim prostorom se univerza približa idealu zares javne institucije - dostopne vsej javnosti, ne le svojim delavcem in študentom, ter dobi prostor, v katerem se misli in govori o političnih in družbenih problematikah, ki se tičejo vseh.


V prostoru se bo odvijala široka paleta študentskih dejavnosti:

  • predavanja,

  • bralni seminarji,

  • delavnice,

  • filmski, glasbeni in drugi kulturni večeri,

  • poletne šole,

  • simpoziji,

  • konference,

  • manjše javne tribune in okrogle mize,

  • predstavitve knjig in revij,

  • antikomercialni knjižni sejmi,

  • koordinacijski in operativni sestanki,

  • študij, branje in počitek v vmesnem času med predavanji,

  • druženje izven hrupnih in dragih lokalov.



Situacija na fakulteti


Univerza je skupnost, ki naj bi temeljila na enakopravnem sodelovanju študentov in univerzitetnih delavcev, preko česar naj bi omogočala in širila pogoje za kritično razmišljanje ter spodbujala skupno produkcijo kvalitetnega znanja in teorije. Ampak kje je mesto študentom znotraj obstoječe ureditve univerze? Kakšne možnosti imamo, da soustvarjamo in sooblikujemo akademsko sfero? Se omogoča in spodbuja sodelovanje študentov in profesorjev onkraj standardnih študijskih obveznosti?


Trenutne razmere znotraj Filozofske fakultete so daleč od tega, da bi lahko na zgoraj postavljena vprašanja odgovorili pritrdilno. Bolonjska reforma in nadaljnji ukrepi vso raznolikost intelektualne produkcije reducirajo na standardizirano izdelovanje tržno zanimivih znanj in praktičnih kompetenc. Namesto večjega vpliva študentov na pedagoško-izobraževalni proces se le-tega podreja korporativnim menedžerskim prijemom, obljubljena večja izbirnost pri študiju pa se je izgubila nekje v zmedi neučinkovitih birokratskih predpisov in partikularnih interesov pri že tako redkih virih financiranja. Tako postajamo študentje strukturno vse bolj odtujeni od svojega študija, kar se nenazadnje jasno odraža tudi v slabem stanju visokega šolstva. Vsega naštetega se ne da spremeniti zgolj z moraliziranjem o lenobi študentov, temveč z dejanskim reorganiziranjem, temelječem na aktivnem in enakopravnem delovanju vseh neposredno udeleženih.


Na Filozofski fakulteti Študentski svet, Študentska organizacija, prodekan študent, študenti svetovalci in študentska društva (15 uradnih in nekaj v nastajanju) delujejo v Študentski pisarni, ki mora s svojimi manj kot 20 m2 tako gostiti več kot 40 študentov. Uporabnikom pisarne so se letos pridružili tudi tutorji, ki so bili konec leta 2010 izseljeni iz tutorske sobe, saj je fakulteta prenehala z najemom prostorov na Aškerčevi 1. Študenti tako nimamo na svoji fakulteti potrebnega prostora za samostojno udejstvovanje.


Pretekla prizadevanja


Že v študijskem letu 2009/2010 so se začeli pogovori s fakulteto, kako bi lahko rešili nastalo stisko. Govora je bilo o dveh alternativnih lokacijah: Kamra in prostor na Aškerčevi 1. Prvi del Kamre uporabljajo študentje in študentke za delo na računalnikih, drugi del Kamre pa uporabljata Študentski svet in Študentska organizacija (skupaj s tutorji) za shranjevanje materiala, za katerega ni več prostora v Študentski pisarni. Prostor na Aškerčevi 1 se je zaradi dislociranosti in drugih logističnih težav izkazal za neprimernega.


Nato se je pojavila možnost pridobitve prostora v prizidku na Rimski cesti. Prostor, ki ga je uporabljal Oddelek za prevajalstvo, se je izpraznil in potrebna bi bila samo sanacija, pa bi lahko študentje in študentke dobili prostor za uporabo. Vendar je bilo takrat rečeno, da je sanacija prezahtevna in vložek prevelik, zato se je prodekanja študentka nehala pogovarjati z vodstvom glede študentskega prostora, saj je ocenila, da izvedba ne bo mogoča. Na pobudo študentskega društva Sociopatija pa so se pogovori jeseni leta 2010 že spet začeli. Izvedeli smo, da je bil prostor saniran in je na voljo za uporabo. Vendar je sedaj fakulteta namenila prostor širitvi treh knjižnic, psihološke, romanistične in jezikoslovne. Študentje in študentke razumemo, da knjižnična ureditev na Filozofski fakulteti ni optimalna, vendar terja bolj celovito, sistemsko rešitev, ki zadeva celotno Osrednjo humanistično knjižnico.


Delna zasedba Filozofske fakultete pa je razkrila, da je pomanjkanje prostora pogosto zgolj prikladen izgovor za pomanjkanje interesa. Izpad ur, ki bi se zgodil ob ‘avtonomizaciji’ ene od predavalnic, se da brez težav nadomestiti z nekaj logističnega truda. Predavalnica 4, ki jo tekom zasedbe največ uporabljamo, se je pokazala za primerno našim potrebam in dejavnostim. Kletni prostor, ki nam je bil ponujen nedolgo nazaj, ni sprejemljiv iz večih razlogov: gre za edino (čeprav komajda ustrezno) čitalnico na fakulteti, nenazadnje pa bi pomenil fizično ter simbolno marginalizacijo tega prostora. Podobno velja za prostor v prizidku, okoli katerega so potekali pogovori pred zasedbo in nam je bil navsezadnje odrečen. Poleg tega smo med zasedbo dokazali, da je naš program dovolj kvaliteten, obiskan in relevanten za osrednje prostore FF.



Pogoji delovanja

Izdelali smo logistični načrt uporabe študentskega prostora. Študentje bomo sami prevzeli vlogo upravljanja prostora, ki naj temelji na načelih enakosti, demokratičnosti in transparentnosti. V ta namen bomo oblikovali poseben koordinacijski organ, preko katerega bo moč prostor vnaprej rezervirati, obenem pa bo zadolžen za javno dostopnost urnika in prostora 24 ur na dan. Pod njegovim okriljem bo potekalo tudi obveščanje preko Info točke. Koordinacijski organ bo deloval v okviru Skupščine študentov FF, možnost delovanja v njem pa bodo imeli vsi zainteresirani študentje na Filozofski fakulteti.


Ob naraščajočih študijskih obveznostih, stroških bivanja, neustreznosti štipendijske politike in prekarnosti študentov aktivizem postaja objektivno nemogoč. Zato je nujno, da je angažma koordinacijskega odbora in drugih operativnih organov primerno valoriziran - nenazadnje gre za delo. Materialni pogoji za učinkovito delovanje pa so:

  • Knjižna vgradna omara za avtonomno knjižnico, kjer lahko študentje in ostali pustijo knjige ali stare zapiske, kjer zbiramo donirane knjige ipd.; predal za DVD-je,

  • omara za tehniko in dokumentacijo,

  • računalniška oprema:

    • Printer do dimenzije A3, skener, samopodajalnik (ADF) vsaj 100 listov,

    • projektor,

    • stacionarni računalnik,

    • srednje zmogljiv prenosni računalnik,

    • brezžična internetna povezava (wifi),

    • nekaj elektronskih bralnikov,

  • število miz in stolov,

  • kavči,

  • kuhalnik za kavo/espreso aparat, grelec za vodo/čaj, skodelice, kozarci za vodo; s pripadajočo omarico,

  • stalen dotok potrošnega materiala: papirja, kartuš, žarnic, kave, čaja, flomastrov, kred,

  • možnost tiskanja večjih plakatov, brošur, letnih programov, letakov ipd. v tiskarni, ki jo uporablja FF.


Predpogoj zares demokratičnega in transparentnega delovanja je obveščenost. Poleg vzpostavitve Info točke je zato nujno samostojno razpolaganje Skupščine študentov FF z žigom, ki dovoljuje plakatiranje. Nadalje, površin, namenjenih obveščanju, na fakulteti močno primanjkuje, zato jih je potrebno povečati: z razširitvijo na vse lesene in steklene površine, z ozirom na funkcionalnost prostora. To vključuje tudi del omaric v levem krilu pritličja, ki naj se namenijo celovitim objavam urnika - terminom in vsebini.



Sklep


Mnogo dejavnosti je doslej našlo prostor na fakulteti, vendar ob splošni prostorski stiski ter po postopkih, ki so pretirano rigidni in dolgotrajni. Iz obeh razlogov se doslej marsikateri dogodek bodisi sploh ni odvil, bodisi je bil preseljen na kakšno drugo fakulteto. Vendar pa se poleg premostitve zgoraj navedenih ovir s študentskim prostorom odpira tudi potencial posebne vrste. Gre za to, da je bila doslej aktivnost študentov, kakršna koli že, pretežno ločena po oddelkih. Z enotnim in dostopnim prostorom, širjenjem informacij o dogodkih in kulturo odprtosti in demokratičnosti bi se začele spletati bolj konkretne vezi med študenti in študentkami različnih smeri.


Študentje in študentke na Filozofski fakulteti smo pokazali, da si takšen prostor ne le zaslužimo, ampak da ga dejansko tudi potrebujemo, saj je vse več študentov in študentk aktivnih in angažiranih. Študentski prostor ima potencial postati nič manj kot intelektualno in socialno središče obštudijskega delovanja na Filozofski fakulteti, obenem pa držati ogledalo instituciji v času velikih sprememb v visokem šolstvu s strani tistih, ki imajo za njeno prihodnji razvoj ključno vlogo – njenih študentov in študentk.


Zato zahtevamo:


a) Dodelitev predavalnice 4 kot Avtonomnega prostora pod upravo Skupščine študentov FF; zagotovitev materialnega minimuma za delovanje prostora; financiranje delovanja prostora.

b) Spremembo režima zapiranja fakultete, ki bo omogočil dostopnost 24 ur na dan.

c) Sprostitev režima plakatiranja.

*********************************************************************************

svoje popravke in komentarje prispevajte na tem google.docu oziroma na jutrišnji skupščini.


Ni komentarjev:

Objavite komentar