..:Mi smo univerza:..
ČETRTEK, 1. 12. 2011

8:00-9:30 // predavalnica 2
PREDAVANJE: “Slovenska književnost 19. stoletja” (doc. dr. Aleksander Bjelčevič)


10:30 // učilnica 4
REDNA TISKOVNA KONFERENCA

11:30 // predavalnica 2

REDNA DNEVNA DELAVNICA: “Zakaj zasedba?”

Mogoče si eden/a izmed tistih, ki se sprašujejo, zakaj je nekaj 100 ljudi zasedlo avlo Filozofske fakultete in nekaj predavalnic. Študentke te vljudno vabimo, da se nam pridružiš na delavnici Zakaj zasedba, kjer ti bomo z veseljem odgovorili na vsa tvoja vprašanja.

12:00 // predavalnica 2

FORUM ZAPOSLENIH NA FF

13:00 // učilnica 4
PREDAVANJE: Kdo se boji multikulturalizma?
(Bojan Baskar)
Multikulturalizem je v številnih družboslovnih nacionalnih tradicijah, tako tudi v slovenski, dokaj neznan in zanemarjen pojem, odnos do njega pa je pretežno odklonilen. A tudi v državah, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja uvajale multikulturalizem kot uradno javno politiko pripoznavanja kulturnih razlik, smo od začetka devetdesetih let naprej priča postopnemu 'odstavljanju' multikulturalizma (od 'državnih jasli'), z lanskimi orkestriranimi izjavami državnih voditeljev treh vodilnih evropskih držav pa je bil tudi simbolično pokopan. Neoliberalno izrinjanje javnih pridobitev multikulturalizma z univerze, kjer je botroval demokratični prenovi učnih metod in humanističnih kurikulov ter tako prispeval k uspešnejši integraciji etnokulturnih manjšin, je ves čas spremljala (in ga legitimirala) ofenziva intelektualcev in mnenjskih voditeljev: pretežno desnih, a v pomembni meri tudi levih...


16:00 // predavalnica 2

JAVNA SKUPŠČINA

je osrednje telo odločanja, kjer razpravljamo o vsakdanjem poteku aktivnosti ter najpomembnejših vsebinskih zadevah. Poleg tega tu opredeljujemo prihodnje usmeritve gibanja ter odnose s predstavniki fakultete, univerze in države. Dnevni red dopušča prosto razpravo, o sklepih pa se demokratično odloča, ko zavlada konsenz, da so bili zadostno predstavljeni argumenti vseh pozicij.

16:00 // FDV, predavalnica 1
PREDAVANJE: Public sociology and the future of social sciences
(prof. dr. Michaela Burawoya)
Michael Burawoy je angleški sociološki marksist, najbolj znan kot avtor študije dela in organizacij Manufacturing Consent: Changes in the Labor Process under Monopoly Capitalism in kot vodilni zagovornik javne sociologije. Leta 2004 je bil predsednik Ameriškega sociološkega združenja, v letih 2006–2010 podpredsednik odbora Nacionalnega združenja Internacionalne sociološke zveze, na 17. Svetovnem Kongresu Sociologije je bil izvoljen za predsednika Internacionalne sociološke zveze (ISA) za mandatno obdobje 2010–2014. Trenutno je profesor na Univerzi v Kaliforniji Berkeley.


18:00 // učilnica 4
DELAVNICA: Informacije kot javno dobro
(Vladislav Stres)
Cilj delavnice je izdelava projekta študijske, državljanske in podjetniške podpore ter oblikovanje zahteve za uveljavitev pravice do informacij, ki so lahko javno dobro.
Na delavnici bo najprej predstavljen oris projekta, ki je že bil narejen in bo služil kot osnutek. Poleg učbenikov in delovnih gradiv v elektronski obliki so v projekt vključeni tudi osnutki (u)pravnih, poslovnih pisanj ter obrazci pisanj, ki jih podjetnik potrebuje pri svojem poslovanju z večimi državami sveta. Osnovni cilj je oblikovati pregledno, (Wiki) urejeno bazo podatkov, ki je javnosti brezplačna in se potrebuje pri študiju, delu ali vsakdanjem življenu.

18:00 // učilnica 5
DELAVNICA: Pisanje tekstov o zasedbi za Tribuno

(Smrke)

Delavnica vsa mokra pričakuje živelj, ki bi želel s svojo kritično refleksijo penetrirati v tkivo, poimenovano zasedba FF. Namen našega občevanja bo tvoriti medij znotraj Tribune, ki bo triumfalno in z distanco obračunal z neodgovorjenimi vprašanji, provokacijami, teoretskimi zagatami in sanitarnimi nezgodami, ki so se porajale tekom procesa vzpostavljanja novega prostora znotraj FF. Poleg tega želi delavnica prek prakse vzpostaviti kritičen odnos do medijskega poročanja kot zvezanega s predstavniško demokracijo, do površinskih analiz, koloniziranosti javne sfere s strani močnejših/bogatejših in kastrirajočih novinarskih standardov upovedovanja.

V vročih in izčrpavajočih minutah, ki jih bomo preživeli skupaj bomo nepravično razdelili prostor za pisanje med zainteresirane. Končni izdelki bodo v sklopu okupirane Tribune objavljeni decembra.

Za vse zainteresirane bo istočasno in istoprostorsko potekala tudi mini delavnica izdelave lastnih tribunalov. A ma kdo pikado?

20:00 // predavalnica 2
OKROGLA MIZA: Post-mortem študentskega boja v Kopru
(Erik Božič, Martin Krauser)
Povzetek dogajanja ter delovanja na Univerzi na Primorskem Fakulteti za Humanistične študije v zvezi s študentskim gibanjem za kakovosten študij ter uporom proti neoliberalni logiki upravljanja fakultete ter univerze, ki se je končalo z odslovitvijo do vodstva kritičnih pedagogov s fakultete

Zahteve gibanja Mi smo univerza

Spoštovana rektor dr. Stanislav Pejovnik in dekan dr. Andrej Černe,

na Vaju naslavljamo nekaj zahtev, o katerih smo že govorili v petek in ob drugih priložnostih tekom zasedbe Filozofske fakultete. Prosimo Vaju, da presodita, katere izmed zahtev so v pristojnosti katerega, in nas, če katera izmed njih presega Vajine pristojnosti, usmerite k pravemu naslovniku.

Za oba, dolgoročno: Zahtevamo ureditev doktorskega študija oziroma tretje diplomske stopnje in vključitev pedagoških dejavnosti v okviru tretje stopnje v redne delovne obveznosti profesorjev in profesoric. Za zdaj to delo opravljajo »honorarno« in se stroški njihovega dela oziroma celotne izvedbe doktorskih programov prenašajo na študente v obliki višanja šolnin za doktorski študij. Prenos pedagoških obveznosti na tretji stopnji v redne delovne obveznosti je pogoj za nova pogajanja o šolninah na tej stopnji.

Za rektorja, dolgoročno. Zahtevamo redne zaposlitve za nedoločen čas za vse pedagoške delavce in delavke (v mislih imamo predvsem asistente in asistentke, ki se pogosto zaposlujejo za določen čas), razen tistih, ki delajo kot sodelavci na projektih in so vezani na čas trajanja projekta. Ne strinjamo se z rektorjevim argumentom, da bo redno zaposlen asistent »zaspal« in se ne bo dovolj trudil ali da bo njegova ali njena zaposlitev za nedoločen čas prikrajšala to mesto morda ustreznejšemu kandidatu ali kandidatki za to delovno mesto. Mislimo, da je ravno varna in stabilna zaposlitev pogoj za kvalitetno in ustvarjalno akademsko ali raziskovalno delo, saj so prekinitve zaposlitve in obdobja nezaposlenosti pogosto vodijo v eksistenčno prestrašenost in konformizem. Težko je izoblikovati intelektualno neodvisno in kritično mislečo osebnost, če si nenehno v strahu pred izgubo zaposlitve in lahko trenutni ali potencialni zaposlovalci manipulirajo z negotovim zaposlitvenim statusom in ga uporabljajo kot sredstvo discipliniranja mladih akademikov in raziskovalcev ter kot sredstvo pritiska nanje. Glede argumenta o konkurenčnosti med mladimi akademiki – zahtevamo tudi prekinitev politike nezaposlovanja na univerzi. Vsi, ki so zato sposobni in ustrezajo merilom, naj imajo možnost zaposliti se na univerzi. Zaposlovalna politika na univerzi naj izhaja iz avtonomnih potreb pedagoških in raziskovalnih procesov in naj se ne omejuje umetno ali poljubno. Umetno ustvarjeno tekmovanje med kandidati za delovna mesta spodbuja konformizem in spletkarjenje ter negativno vpliva na kolegialnost in sodelovanje znotraj akademskega prostora.

Za dekana, takoj. Zahtevamo, da Filozofska fakulteta neposredno zaposli svoje varnostnike. Sedaj so varnostniki najeti preko posrednika, kar je problematično že na načelni ravni, saj gredo javna sredstva privatnemu ponudniku storitev. Poleg tega smo v pogovorih z varnostniki ugotovili, da so njihovo plačilo in delovni pogoji neustrezni. Pogosto delajo 12 ur, več nočnih izmen zapored, nimajo dovolj dopusta in so podplačani. Njihova urna postavka je 3,33€ na uro, kar na mesec pomeni okrog 700 – 800€ neto. Za nočno delo dobijo do 12€ (!) mesečnega dodatka. Med delovnim časom ne dobijo toplega obroka. Želijo si tudi več stabilnosti in varnosti, saj so trenutno kot »potepuški psi brez doma« - če bi imeli stalnega delodajalca in delovno mesto (trenutno jih pošiljajo okoli po potrebi) bi lahko svoje delo opravljali bolj kvalitetno in motivirano. Mislimo, da znesek, ki ga FF sedaj plačuje za varovanje, zadošča za pokritej stroškov varovanja tudi če varnostnike neposredno zaposli, tako da ta poteza fakultete ne bi dodatno proračunsko obremenila, bi pa varnostnikov omogočila plačilo in delovne pogoje, ki si jih zaslužijo in rešila vse njihove težave, obenem pa tudi ukinila problematično situacijo, v kateri del javnih sredstev, namenjenih varovanju na FF, predstavlja dobiček privatne firme.

Za rektorja, dolgoročno. Zahtevamo brezplačen in univerzalno dostopen študij ter možnost akademskega in raziskovalnega dela za vse, ki so ustrezno kvalificirani. Predlagamo, da se stroški širitve politike zaposlovanja na univerzi in odpravljanja šolnin na drugi (v primerih, kjer te obstajajo – gre za nekaj tako imenovanih nadstandardnih programov) in tretji stopnji krijejo iz sorazmernega zmanjšanja javnega financiranja privatnih fakultet. Javno financirane privatne fakultete po našem mišljenju predstavljajo anomalijo: sklicujejo se na vrednote konkurence in prostega trga, a se vseeno večino financirajo iz javnih sredstev; računajo šolnine; in, ne delujejo v javnem interesu oziroma interesu družbe kot celote, temveč podajajo partikularna (»uporabna«) znanja, ki koristijo le zasebnemu sektorju. Zato se po našem mnenju ne kvalificirajo za javno financiranje in neupravičeno omejujejo sredstva, ki bi bila lahko namenjena dejansko javnemu visokemu šolstvu in raziskovanju.

Za dekana, tekom šolskega leta ali v naslednjem akademskem letu. Zahtevamo, da fakulteta prizna samoupravni študijski program (osnutek tega programa bomo poslali v posebnem dopisu, saj je še v izdelavi) in ga ustrezno akreditira. Samoupravni študijski program je eksperimentalna oblika študija, ki smo jo prakticirali v času zasedbe, v kateri so enakopravno sodelovali tako študentje kot profesorji. Poleg tega, da omogoča aktivnejše sodelovanje študentov pri oblikovanju študijskega programa, je dodatna odlika samoupravnega študija ta, da odpira problematike temeljnih družbenih vprašanj in iskanja alternativ družbi nenehnih kriz in varčevalnih ukrepov, česar je bilo do sedaj na FF premalo in za kar menimo, da to osrednja humanistična institucija nujno potrebuje. Alternativne študijske prakse, ki se ukvarjajo s tovrstnimi problematikami in kritičnimi teorijami, že obstajajo, potrebno bi jih bilo le vključiti v univerzo in jim tako dati vidnost in status, ki si ju zaslužijo.

Za dekana, takoj. Zahtevamo stalni avtonomni prostor, namenjen izvajanju alternativnih študijskih praks, delovanju študentskih gibanj, izvajanju javnih družbenih kritičnih posvetov in tribun ter, v času izven rednega programa, študiju in kolektivnemu branju. Ta prostor naj ne bo omejen le na študente in študentke FF, temveč za vse, ki si želijo sodelovati v prostoru odprte in družbeno kritične misli. V javnosti v zadnjem času večkrat ponavljan poziv, naj univerza preneha biti slonokoščeni stolp in naj se odpre družbi, jemljemo resno, le da za nas družba ne pomeni le ozkih interesov zasebnega gospodarstva. Zato si želimo, da bi bila FF kot osrednja humanistična institucija odprta za napredna družbena gibanja, razprave o perečih družbenih vprašanjih (politika migracij, rast nezaposlenosti, stanovanjska politika, delavsko vprašanje, kritika varčevalnih ukrepov) in prostor, v katerem študentje in javnost ne nastopajo le kot uporabniki storitev, temveč kot aktivni in ustvarjalni misleči subjekti.

V pričakovanju pozitivnega odgovora na naše zahteve Vaju lepo pozdravljamo,

Gibanje Mi smo univerza.

Sporočilo Akcijskega odbora Sindikata delavcev FF dekanu FF

Spoštovani gospod dekan,

člani Akcijskega odbora Sindikata delavcev FF smo v sredo na sestanku podprli legitimna prizadevanja študentov in kolegov za izboljšanje kvalitete študija, pogojev, v katerih poteka študijski proces, in na splošno odnosa slovenske družbe do številnih problemov, ki se pojavljajo v visokem izobraževanju. Akcijski odbor v zvezi s tem opozarja predvsem na:

1) delitev zaposlenih v visokem šolstvu na tiste, ki odločajo, in tiste, o katerih se odloča (značilen primer so strokovni delavci, ki nimajo nikakršne pravice odločanja);

2) vedno pogostejšo ponižujočo neusklajenost med nazivi in delovnimi mesti (docenti in izredni profesorji na delovnih mestih asistentov);

3) vedno večjo delovno obremenjenost (nekateri asistenti in lektorji opravljajo znatno višje število ur, kot določa njihova delovna obveznost – in to zastonj!);

4) vedno večje število začasnih in pogodbenih zaposlitev ob žaljivo nizkih honorarjih (trenutne urne postavke za uro predavanj npr. asistenta z doktoratom so nižje kot urne postavke za uro osnovnošolskih ali srednješolskih inštrukcij);

5) dejstvo, da kriterij za dodelitev sredstev za raziskovanje oziroma izobraževanje ni kvaliteta raziskovalnega in strokovnega dela zaposlenega in utemeljenost njegovih potreb po materialnih sredstvih in izobraževanju, temveč delovno mesto, ki ga zaposleni zaseda (omenjena sredstva prejemajo samo docenti, izredni in redni profesorji ter asistenti, medtem ko so si ostali – tudi tisti, ki morajo zaradi narave svojega predmeta poučevanja pogosto potovati v tujino, npr. lektorji tujih jezikov, prisiljeni sami kriti vse stroške nabave literature, računalniške in druge opreme, udeležbe na strokovnih in znanstvenih srečanjih ter izobraževanj iz lastnih dohodkov);

6) nepopisno zmedo, ki trenutno vlada pri Zakonu o plačah v javnem sektorju, ker so zaposleni v visokem šolstvu in raziskovanju razvrščeni v več različnih plačnih skupin in za enako delo različno ovrednoteni (rešitev bi bila uvrstitev teh delavcev v eno samo plačno skupino in vzpostavitev pravičnih plačnih sorazmerij navznoter in navzven ali pa celo oblikovanje nove posebne kolektivne pogodbe za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost, o čemer se je pred časom že govorilo);

7) dejstvo, da je zaposleni na nekaterih delovnih mestih (lektorji, bibliotekarji…) nimajo zakonsko zagotovljene možnosti napredovanja v nazive, ker taki nazivi preprosto ne obstajajo (sedanje izenačevanje stopnje pridobljene izobrazbe z nazivom in možnost napredovanja le za 5, ne pa za z zakonom zagotovljenih 10 plačnih razredov sta nezakonita);

8) nepripravljenost vlade in krovnih sindikatov za odpravo očitnih plačnih anomalij, ki zaposlene v visokem šolstvu postavljajo v sramotno podrejen položaj glede na zaposlene na drugih primerljivih mestih v javnem sektorju (naše plače bi morale biti glede na odgovornost in samostojnost dela ter na zahtevano izobrazbo primerljive s sodniškimi ali zdravniškimi, dejansko pa zaposleni na nekaterih delovnih mestih v visokem šolstvu prejemajo tudi po 30% manjše plače kot tisti z enako izobrazbo v srednji ali osnovni šoli ali celo v vrtcu).

Kot dekana te ustanove in tudi kot člana sindikata Vas pozivamo, da zaradi opisanega položaja v visokem šolstvu pokažete kar največjo možno mero razumevanja in strpnosti do vseh prizadevanj za odpravo naštetih in tudi ostalih nepravilnosti. Pričakujemo, da boste pokazali pripravljenost za srečanje z nami in pogovor o tem, kako bi lahko dosegli izboljšanje stanja v dobro vseh zaposlenih in predvsem v dobro študentov.

Z lepimi pozdravi,

Agata Šega, predsednica Sindikata delavcev FF

PROGRAM FF // SREDA, 30.11.2011

..:Mi smo univerza:..
Danes v SREDO, 30. 11. 2011

7:20-8:40 // predavalnica 2
Predavanje: “Slovenska književnost 19. stoletja” (doc. dr. Aleksander Bjelčevič)

8:00 // avla
Sestanek v podporo delegatom, ki se bodo udeležili izredne seje senata FF

9:40 // Zavetiška 5
SKUPŠČINA Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo

10:20 // predavalnica 2
SIMPOZIJ Dušan Pirjevec, Slovenska kultura in literarna veda
(Simpozij ob 90. obletnici rojstva Dušana Pirjevca)

http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/ogled_novice.asp?Ident=3838

10:30 // učilnica 4
REDNA TISKOVNA KONFERENCA

11:30 // učilnica 4
REDNA DNEVNA DELAVNICA: “Zakaj zasedba?”

Mogoče si eden/a izmed tistih, ki se sprašujejo, zakaj je nekaj 100 ljudi zasedlo avlo Filozofske fakultete in nekaj predavalnic. Študentke te vljudno vabimo, da se nam pridružiš na delavnici Zakaj zasedba, kjer ti bomo z veseljem odgovorili na vsa tvoja vprašanja.

12:00 // učilnica 5
DELAVNICA: Komunikacija znotraj gibanja 15o

Delavnica o notranji komunikaciji gibanja (globalno, lokalno) in modelih komunikacije, ki jih uporabljamo v procesu. Kako bo delavnica potekala? Pripravili smo kratko poročanje o razvoju 15o, stališčih ki jih zavzema in ciljih, ki so jih izpostavili nekateri posamezniki. Tisti, ki so bili prisotni na Miranovem predavanju nam bodo postregli tudi z refleksijo predavanja in njihovimi idejami, kako znanje uporabiti v prihodnosti. Posamezniki iz gibanja 15o bodo z nami delili tudi svoje videnje komunikacije znotraj 15o od začetka delovanja, pa do danes. Nato bomo sooblikovali par modelov komunikacije ki jih že, ali pa bi jih lahko oblikovali v gibanju, da izboljšamo pretok informacij in bolj povežemo celotno gibanje in njegove podporne enote.

14:30 // učilnica 4
DELAVNICA: Razmislek o glavnih očitkih proti zasedbi (Tilen Nosan)

V javnosti se je pojavilo precej negativnih odzivov na zasedbo FF. Nekateri so argumentirani bolj, drugi manj, pa vendar izražajo neko splošno percepcijo študentskega položaja v Sloveniji danes. V tej delavnici bomo v duhu samokritičnosti obravnavali te očitke, preverjali njihove temelje in skušali poiskati primerne odgovore, ki jih bomo potem v povzetku izdali za javnost. Dobro bi bilo, da se debate udeležimo v čim večjem številu, da bomo lahko ponudili čim več argumentov, tako tistih za kot proti.

16:00 // učilnica 4
Dan za migracije: Afriške migracije, migracije v Španiji, delavci migranti v Sloveniji
(Sarah Lunaček Brumen, Jaka Repič, Uršula Lipovec Čebron)

V tematskem trojčku bomo zaposleni iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo

predstavili različne vidike sodobnih migracij ter izpostavili ključne dileme in paradokse,

o katerih se bomo pogovarjali na diskusijah, ki bodo sledile vsaki predstavitvi.

18:00 // učilnica 5
DELAVNICA: "Demokracija vsak dan, ne le enkrat na štiri leta" (Jarh Jožef)

1) Opis stanja Ustave in zakonov , ki opredeljujejo državljanske in politične (ne)pravice po letu 1989, ter kronologija volitev po letu 1989 do danes(November 2011)

2) Opis ustavnih členov in zakonov institutov demokracije , ki se ne izvajajo in diskriminirajo državljane RS

3) Podajanje rešitev za končanje nedemokratičnega stanja v RS in vskladitev ustave in zakonov z deklaracijo OZN o temeljnih človekovih pravicah ter drugimi konvencijami , katere podpisnik je tudi Republika Slovenija in predlog za pričetek postopka uzakonjena

študentstkih predlogov za vsem dostopnen študij.

20:00 // predavalnica 15
JAVNA SKUPŠČINA

je osrednje telo odločanja, kjer razpravljamo o vsakdanjem poteku aktivnosti ter najpomembnejših vsebinskih zadevah. Poleg tega tu opredeljujemo prihodnje usmeritve gibanja ter odnose s predstavniki fakultete, univerze in države. Dnevni red dopušča prosto razpravo, o sklepih pa se demokratično odloča, ko zavlada konsenz, da so bili zadostno predstavljeni argumenti vseh pozicij.

PO SKUPŠČINI // predavalnica 15
PROJEKCIJA FILMA:
Študentsko gibanje 1968 – 1972
(Majda Širca)

PODRŠKA BORBI SLOVENSKIH STUDENATA I PROFESORA

Sindikat visokog obrazovanja i znanosti

Akademska solidarnost

www.akadsolid.com

PODRŠKA BORBI SLOVENSKIH STUDENATA I PROFESORA

Spoštovane kolegice in kolegi,

Spoštovane kolegice in kolegi,

hrvatski Sindikat visokog obrazovanja i znanosti "Akademska solidarnost" prati

i bezrezervno podržava borbu slovenskih studenata i profesora za besplatno i kvalitetno visoko školstvo. Poput vas smatramo da sveučilište treba biti dostupno svima neovisno o ekonomskom statusu. Poput vas se borimo za sveučilište utemeljeno na načelima autonomije, direktne demokracije i samoorganizacije.

hrvaški sindikat za visoko izobraževanje in znanost 'Akademska solidarnost' spremlja in brezpogojno podpira boj slovenskih študentov in profesorjev za brezplačno in kakovostno visoko šolstvo. Tako kot vi menimo, da mora biti univerza dostopna vsem ne glede na njihov ekonomski status. Tako kot vi se borimo za univerzo, ki bi temeljila na načelih avtonomije, direktne demokracije in samo-organiziranja.

Zajedno svjedočimo danas već uznapredovaloj komercijalizaciji i devastaciji visokog obrazovanja koja se provodi pod izlikom protupožarnih mjera štednje i navodno nužnih reformi javnog sektora, a ustvari s ciljem podvrgavanja svih razina obrazovanja partikularnim interesima političkih i ekonomskih elita.

Skupaj smo priča danes že zelo močnima komercializaciji in uničenju visokošolskega izobraževanja, ki se odvijata pod pretvezo protipožarnih ukrepov varčevanja in domnevno nujnih reform javnega sektorja, v resnici pa s ciljem podrejanja vseh ravni izobraževanja partikularnim interesom političnih in ekonomskih elit.

Zajedno se borimo za zajednički cilj: besplatno obrazovanje i slobodnu znanost. Stoga i blokadu Filozofskog fakulteta u Ljubljani prepoznajemo i pozdravljamo kao oslobođenje sveučilišta, kao oblik legitimnog i beskompromisnog zahtjeva za ostvarenjem temeljnog ljudskog prava na obrazovanje. Blokada isključivo tržišnom logikom vođenih utjecaja na sveučilište je preduvjet i prilika za obnovu njegovih temeljenih vrijednosti: slobode znanstvenog istraživanja i poučavanja, kritičnosti i solidarnosti. Uvjereni smo da ćete u vašoj borbi uspjeti.

Skupaj se borimo za skupni cilj: brezplačno izobraževanje in svobodno znanost. Iz tega razloga tudi zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani prepoznavamo in pozdravljamo kot osvoboditev univerze, kot obliko legitimne in brezkompromisne zahteve po uresničitvi temeljne človekove pravice do izobraževanja. Blokada izključno s tržno logiko vodenih vplivov na univerzo je predpogoj in priložnost za obnovo njenih temeljnih vrednot: svobode znanstvenega raziskovanja in poučevanja, kritičnosti in solidarnosti. Prepričani smo, da boste v vaši borbi uspeli.

NAŠA BORBA JE JEDNA BORBA!

NAŠA BORBA JE SKUPNA BORBA!

Sindikat visokog obrazovanja i znanosti

"Akademska solidarnost"

Zagreb, 23. XI. 2011.

Podrška studentima Sveučilišta u Ljubljani

Podrška studentima Sveučilišta u Ljubljani

25. studenoga 2011. godine

Okupacija i oslobođenje Filozofskog fakulteta u Ljubljani otvara važan prostor za studentsku borbu u regiji i svijetu. Prepoznat je trenutak u kojem su udare neoliberalne politike komercijalizacije javnog sektora i s time povezanih mjera „štednje“ osjetili široki slojevi društva diljem svijeta. U takvoj situaciji važno je primijetiti i uvođenje eksplicitno antikapitalističkog sadržaja u političku artikulaciju studentskog pitanja koje se ovih dana ponovno aktualizira u Ljubljani.

Razumijemo zahtjeve za ukidanjem bolonjske reforme koja nas drži discipliniranima u okviru čvrsto određenog nastavnog procesa kojemu je cilj što brže završavanje fakulteta, a ne što kvalitetnije učenje. Također pozdravljamo otpor svim načinima na koje tržišni principi ulaze u prostor obrazovanja, bilo to prekarnim radom nastavnika ili naplaćivanjem školarina na javnim sveučilištima.

Paralelno s nedavnim akcijama u Beogradu i Ljubljani, i u Zagrebu su na površinu izašli problemi utemeljeni u nedostatku demokratičnosti na samom sveučilištu. Našim fakultetima upravlja tek nekoliko osoba, a širim fakultetskim tijelima nedostaje informiranosti i volje da zauzmu stavove o vlastitoj instituciji i položaju obrazovanja u široj državnoj politici. Podržavamo zahtjev studenata u Ljubljani za demokratizacijom sveučilišta jer je ona preduvjet za slobodno sveučilište koje nije samo sastavljeno od politički osviještenih pojedinaca i grupa nego je sposobno na institucionalan način kontrolirati štetne politike koje mu se nameću odozgo.

Opomba ob zasedbi Filozofske fakultete (Luka Culiberg, Univerza Hitotsubashi)

Iz katerekoli strani jo pogledamo, moramo zasedbo Filozofske fakultete pozdraviti. Lahko smo ji naklonjeni ali pa jo zavračamo, a njenih pozitivnih učinkov se ne da več zanikati. Dosegla je namreč prekinitev stanja, ki se je še posebej v pobolonjskem obdobju ukoreninilo na fakulteti, in z vso ostrino je zarezala v zatohlost in mrtvilo akademskega diskurza, ki je praktično v celoti izginil oziroma bil sistemsko izgnan z nje. Nadomestilo ga je intelektualno izpraznjeno zbiranje kreditnih točk podobno zbiranju sličic s smrkci, kjer se “odličnost” študenta kaže tako, da kar najhitreje napolni album in pri tem, če je le možno, čim manj kritično razmišlja. Zasedba je uspela prekiniti to turobno ozračje in ustvariti prostor, kjer se, vsaj za zdaj, “dogaja univerza”, namreč univerza, kakršna bi morala biti in ne univerza, kakršno ustvarja bolonjska reforma.

PROGRAM FF // TOREK, 29. 11. 2011

Danes v TOREK, 29. 11. 2011

10:30 // predavalnica 2
REDNA TISKOVNA KONFERENCA

11:20 // predavalnica 5
DELAVNICA: Izdelovanje plakatov
Na delavnici se bomo ukvarjali z izdelavo propagandnega materiala. Kar vključuje tudi debatiranje o vlogi reklame v današnji družbi in primernosti konkretnih vsebin, predvsem pa se bomo ukvarjali s samim ustvarjanjem tega materiala. Radi bi se izrazili skozi citate, ki so nastali skozi zgodovino v trenutkih, ko je bila neka družba v podobni stiski kot je sedaj naša. Zato vabimo vse naj iz svojega veščega branja izluščijo vse citate, ki dobro opisujejo trenutne okoliščine in jih pošljejo na mail: citati.zasedba@gmail.com

11:30 // predavalnica 2
DELAVNICA: “ZAKAJ ZASEDBA?”
Mogoče si eden/a izmed tistih, ki se sprašujejo, zakaj je nekaj 100 ljudi zasedlo avlo Filozofske fakultete in nekaj predavalnic. Študentke te vljudno vabimo, da se nam pridružiš na delavnici Zakaj zasedba, kjer ti bomo z veseljem odgovorili na vsa tvoja vprašanja.

15:00 // učilnica 4
SKUPŠČINA ODDELKA ZA SLAVISTIKO

Direktna reakcija na pobudo gibanja Zasedba FF o samoorganiziranju oddelčnih skupščin, kjer naj bi se skozi konstruktivno debato odprtega tipa vsi študentje in profesorji dogovarjali, komentirali ter predlagali spremembe predvsem oddelčno specifičnih problemov, pa tudi siceršnjega izvajanja bolonjske reforme, načina pedagoškega dela ter možnosti uvajanja samoupravnega študija.

16:00 // učilnica 4

ČIGAV IMPERIJ JE (NEOLIBERALNA) UNIVERZA? Pričevanja in refleksije vpletenih v kadrovsko čistko na UP FHŠ v Kopru (2010) in okrogla miza na temo dogajanj na UP FHŠ 2007-2010
(Erik Božič, Martin Krauser, študenta FHŠ, Taja Kramberger in Drago Braco Rotar, nekdanja predavatelja na FHŠ, in Eva Brajkovič, nekdanja študentka in asistentka na FHŠ)
Z vami bodo delili zgodbe aktivističnega delovanja na Univerzi na Primorskem v letih 2007-2010, ko so pod različnimi imeni delovali in opozarjali na vse večje vdiranje mehanizmov neoliberalne paradigme in tržne logike na področje izobraževanja, na škodljive posledice bolonjske reforme, nepregledno, nelogično in nezadostno financiranje visokega šolstva v Sloveniji, vse večje podrejanje enoumju in načelom spodobnosti na škodo kreativnosti in kritičnega mišljenja itd.

16:30-22:00 // predavalnica 2

SIMPOZIJ DUŠAN PIRJEVEC, SLOVENSKA KULTURA IN LITERARNA VEDA
(Simpozij ob 90. obletnici rojstva Dušana Pirjevca)

http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/ogled_novice.asp?Ident=3838

17:00 // učilnica 5

PREDMET: TEMELJI KAPITALIZMA
(Društvo Polituss)
Predmet Temelji kapitalizma je projekt študentov, ki želi vzpostaviti alternativno samoorganizirano prakso študijskega procesa. V študij posega tako vsebinsko kot formalno, saj zapolnjuje manko politične ekonomije in zgodovinskih orisov različnih sistemskih formacij, študentje pa sami izbirajo, pripravljajo in tudi predavajo tematike. Študentu nudi torej pridobitev relevantnega znanja in predvsem priložnost, da do njega pride na drugačen in primernejši način.

18:30 // predavalnica 4
VEČER POLITIČNE POEZIJE
(Taja Kramberger)
V okviru literarnega večera bo Taja Kramberger na kratko predstavila nekaj temeljih kategorij politične poezije, nekaj pesnikov in pesnic, ki so s svojo poezijo na tak ali drugačen način intervenirali v realno, in prebrala nekaj njihovih pesmi.

18:50 // učilnica 5
SKUPŠČINA ODDELKA ZA KLASIČNO FILOLOGIJO

Direktna reakcija na pobudo gibanja Zasedba FF o samoorganiziranju oddelčnih skupščin, kjer naj bi se skozi konstruktivno debato odprtega tipa vsi študentje in profesorji dogovarjali, komentirali ter predlagali spremembe predvsem oddelčno specifičnih problemov, pa tudi siceršnjega izvajanja bolonjske reforme, načina pedagoškega dela ter možnosti uvajanja samoupravnega študija.

20:00 // predavalnica 15
JAVNA SKUPŠČINA
Javna skupščina je osrednje telo odločanja, kjer razpravljamo tako o vsakdanjem poteku aktivnosti kot o najpomembnejših vsebinskih zadevah. Poleg tega tu opredeljujemo prihodnje usmeritve gibanja ter odnose s predstavniki fakultete, univerze in države. Dnevni red dopušča prosto razpravo, o sklepih pa se demokratično odloča, ko zavlada konsenz, da so bili zadostno predstavljeni argumenti vseh pozicij.

PO SKUPŠČINI // Brechtova čitalnica (predavalnica 4)
PROSTO BRANJE literature bralnega seminarja Izkopavanje krtine.
Dobrodošli tudi vsi ostali, vsak s svojo knjigo.