Iz katerekoli strani jo pogledamo, moramo zasedbo Filozofske fakultete pozdraviti. Lahko smo ji naklonjeni ali pa jo zavračamo, a njenih pozitivnih učinkov se ne da več zanikati. Dosegla je namreč prekinitev stanja, ki se je še posebej v pobolonjskem obdobju ukoreninilo na fakulteti, in z vso ostrino je zarezala v zatohlost in mrtvilo akademskega diskurza, ki je praktično v celoti izginil oziroma bil sistemsko izgnan z nje. Nadomestilo ga je intelektualno izpraznjeno zbiranje kreditnih točk podobno zbiranju sličic s smrkci, kjer se “odličnost” študenta kaže tako, da kar najhitreje napolni album in pri tem, če je le možno, čim manj kritično razmišlja. Zasedba je uspela prekiniti to turobno ozračje in ustvariti prostor, kjer se, vsaj za zdaj, “dogaja univerza”, namreč univerza, kakršna bi morala biti in ne univerza, kakršno ustvarja bolonjska reforma.