Izredno zasedanje vseh delovnih skupin

Po presoji, da je potrebno nekoliko več delati na programu zasedbe po novem letu sklicujemo permanentno celodnevno zasedanje vseh delovnih skupin jutri, 27. 12. od 10h naprej.
Tisti, ki še niste člani delovnih skupin, se lahko ob tej priložnosti včlanite, za ostale pa smo pripravili bogat spremljevalni program: basanje s piškoti in pomarančami, pitje čaja, branje obskurantistične literature, gledanje nasilnih japonskih risank in znanstvenofantastičnih nanizank, tek v spalnih vrečah, trolanje ter kordooke.
Vabljeni!

..:Mi smo univerza:..

PETEK, 23. 12. 2011

13.00 // predavalnica 5
Sestanek delegatov s SVIZom


17.00 // predavalnica 5
Bralni krožek: kArl mArx - kApital (koordinator: A-Infoshop)

Odpiramo sezono anarhističnega branja Karla Marxa. Proti znanju, za teorijo in prakso boja. Na tokratnem srečanju beremo poglavji 6 in 7.

Več o bralnem krožku:
Preko branja Kapitala se želimo še bolj opremiti z vednostjo, ki nam bo lahko pomagala pri artikulaciji konkretnih bojev tu in zdaj. V bralnem krožku zato ne želimo zapirati miselnega prostora, temveč Marxa odprto artikulirati in oplemenititi teorijo in prakso upora. Ne zanima nas fetišizacija forme, temveč grajenje vsebine. Marxov Kapital je le orodje in ne cilj boja.

Bralni krožek poteka vsakih štirinajst dni. Koncept je odprt, pridruži se lahko kdorkoli in kadarkoli. Tempo in zahtevnost bomo prilagajali našemu znanju, željam in potrebam. Na bralnem krožku želimo ustvarjati prostor opolnomočenja, kjer lahko kolektivno razvijamo svoje kreativne potenciale, pri tem pa smo vzajemno solidarni z našimi tovariši. Hkrati smo vseskozi zavezani tudi anti-avtoritarni praksi. Pridružite se nam vsakih 14 dni. Vabljeni!

Dekan nam ob praznikih posreduje lepe želje..:

- GIBANJU MSU



Na vratih predavalnic 4 in 5 v pritličju Filozofske fakultete v roku 24 ur v soglasju z Gospodarsko tehničnim sektorjem zagotovite popravilo in kritje stroškov namestitve manjkajočega vratnega okovja. V nasprotnem primeru boste morali zapustiti oba prostora. Predračun dodajam v prilogi.

Prav tako vas obveščamo, da bo fakulteta od 22.12.2011 zvečer naprej zaklenjena in gibanje po notranjosti objekta ne bo možno.


Lep pozdrav,

Glavna pisarna dekanata

Problem s kljukami se že rešuje, za zvečer pa ponovno vabilo k čim večji udeležbi!

Lp, MSU

..:Mi smo univerza:..

ČETRTEK, 22. 12. 2011

9.40 // predavalnica 5

Redno predavanje rusistika

11.20 // predavalnica 2

Redno predavanje Sodobna slovenska poezija

16.20 // predavalnica 2

Redni seminar rusistike

18.00 // predavalnica 2

Tečaj slovenščine za tujce

20.00 // predavalnica 2

SKUPŠČINA

Danes bo zadnja skupščina v tem koledarskem letu, na kateri računamo na velikost udeležbe, ki bi ustrezala pomembnosti nekaterih odločitev, ki jih je vsekakor treba sprejeti sedaj. Te vključujejo:

- sprejem stališč/zahtev MSU (vsaj o doktorskem študiju)

- precizen načrt dela in vzdrževanja zasedbe do novega leta

- strateški razmislek o obdobju neposredno po tem

Pozivamo torej vse Vas, ki ste univerza, da se udeležite današnje skupščine.

..:Mi smo univerza:..

SREDA, 21. 12. 2011

10.30 // predavalnica 2
Skupščina oddelka za filozofijo

10.30 - 12.00 // predavalnica 4
Redno predavanje na rusistiki

13.00 - 19.00 // predavalnica 2
Javna tribuna o socialni študentski problematiki,
veselem delu in študiju s kladivom ob somraku socialne države

19.00 // predavalnica 4
Nastop skupine HORDA GRDIH - ODPADE



19.30 // predavalnica 434
Delavnica iz epistemologije (Močnik)
Epistemologija humanistike in družboslovja
Analiza sodobnih družb
Nadaljevali bomo z razpravo:
Kaj je teorija v družbenih vedah – in zakaj jo univerza, država in
kapital preganjajo?
Ob zasedbi FF se je sprožilo vprašanje teoretskega dela in njegove zastopanosti v študijskih programih in v siceršnji dejavnosti univerzitetnih ustanov. Premisliti moramo torej, kaj je značilno za teoretske prakse v družboslovju in humanistiki. Kakšno je razmerje med humanistiko in družboslovjem na eni strani in na drugi strani »moderno znanostjo«, ki se je začela z Galileijevo fiziko? Nenaklonjenost do humanističnih ved in družboslovja je očitna v ustanovah EU in nacionalnih držav. A tudi v humanistiki in družboslovju je čutiti nelagodje glede »znanstvene« narave teh disciplin. – Poskusili bomo izdelati problematiko, ki bo umestila teoretske prakse v polje sodobnih družbenih in zgodovinskih procesov.

Izhodiščna literatura

Lev Centrih, Marksistična formacija. Zgodovina ideoloških aparatov komunističnega gibanja 20. stoletja, Založba /*cf., Ljubljana, 2011. Zlasti poglavje: Brati Kapital v Sremski Mitrovici, str. 244 in nasl.

Oswald Ducrot, Slovenian Lectures / Conférences slovènes, ur. Igor Ž. Žagar, ISH, Ljubljana, 1996.

Bogdan Lešnik, Fragmenti o norosti, seksualnosti in sebi; v: Foucault, Michel, Zgodovina norosti v času klasicizma, Založba /*cf., Ljubljana, 1998.

Jean-Claude Milner, Jasno delo : Lacan, znanost, filozofija, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005: drugo
poglavje.

Krašovec, Primož (2009). Dani komune. Blog študentk in študentov zagrebške Filozofske fakultete:
http://slobodnifilozofski.bloger.hr/post/knjiga-dojmova--dani-komune/1418709.aspx

Mao Ze-dong, On the correct handlig of contradictions among the people; http://www.marxists.org/reference/archive/mao/selected-works/volume-5/mswv5_58.htm

De la juste solution des contradictions au sein du peuple; http://perspective.usherbrooke.ca/bilan/servlet/BMDictionnaire?iddictionnaire=1645

Rastko Močnik, 3 teorije, Založba /*cf., Ljubljana, 1999.

Rastko Močnik, Konec univerze, zmaga visokega šolstva. Bo teorija ostala brez institucionalne opore? – objavljeno na spletni strani Oddelka za sociologijo: http://www.sociologija.si/viri/konec-univerze-zmaga-visokega-solstva-bo-teorija-ostala-brez-institucionalne-podpore/

Rastko Močnik, Spisi iz humanistike, Založba /*cf., Ljubljana, 2009: Epistola o Galileiju; Teorija in piščeva osebna poteza; Univerzitetni študijski program.

David Ricardo, Načela politične ekonomije in obdavčenja, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1962.
Poglavje 31: O strojih.



20.00 // predavalnica 2
SKUPŠČINA

00.00 // predavalnica 4
Nočni program "Mi smo univerza" na Radiu Študent
Radio Študent v sodelovanju z Mi smo univerza pripravlja celo-nočni program na temo zasedbe filozofske fakultete v najširšem možnem smislu (v poštev torej pridejo tudi problematike splošnega političnega sistema, oblasti in dominacije, medijske reprezentacije in drugih vzporednih praktično/teoretskih vprašanj...), ki bo potekal na Radiu Študent v noči iz srede na četrtek. Vzporedno z nočnim programom bo potekalo tudi nočno druženje. Program naj bi izgledal kot kolaž sestavljen iz najrazličnejših vsebin, katere bi bile podane v različnih radijskih formah (intervju, okrogla miza, branje teksta, improvizacija, zvočni eksperimenti,...). Forma kolaža omogoča, da se lahko programa udeleži vsak, ki ga zanima prej opisana problematika in tudi radio kot možen medij ustvarjanja in izražanja. Vabljeni so torej vsi, tako notranji kot tudi obrobni in zunanji člani MSU-ja. Spodbujati želimo govor s stališča posameznika in izražanje lastnega mnenja. Sodelujoči lahko sami predlagajo lastne prispevke, tako v vsebinskem kot v formalnem smislu in tudi v živo sodelujejo pri pripravi programa.

Gibanje Mi smo univerza vabi na

Javno tribuno o študentski socialni problematiki:

VESELO DELO ALI KAKO ŠTUDIRATI S KLADIVOM

na zasedeni Filozofski fakulteti

v sredo, 21. 12. 2011,

od 13h do 19h

v predavalnici 2

Veliko mladih v Sloveniji živi pri starših in je od njih popolnoma odvisnih. Tudi po končanem študiju je za mnoge edina rešitev vrnitev domov. Osamosvajanje od družinskega proračuna in stanovanja je za mlade eden najtežjih projektov. Se to dogaja zaradi njihove razvajenosti? To je prelahek odgovor in zakriva resnični vir težav mladih. Pravi problem je zaposlovalna in socialna politika v RS.

Študentsko delo je anomalija na trgu dela. Žal je zaradi pomanjkanja drugih finančnih sredstev za večino študentov študentsko delo nujnost. Tako si vsaj lahko privoščijo študij in financirajo vsakdanje življenjske potrebe. Posebej pereč problem je zloraba študentskega dela s strani delodajalcev. Študenti so zato mnogokrat prisiljeni podaljševati status, da bi lahko obdržali delo, ki je njihov edini vir dohodka. Na ta način se tudi umetno ustvarja razdor med redno zaposlenimi in študentskimi delavci.

Študentsko delo je nujna anomalija, dokler se ne uredi štipendijska politika. Ta mora pokriti realne stroške in potrebe, ki jih prinaša študij, in biti dostopna vsem, ki jim socialno stanje ne omogoča nemotenega in kvalitetnega študija.

Med problematičnimi področji, ki jih bo odprla tribuna, je tudi nastanitvena politika. Ker je študentskih domov premalo, so mnogi prisiljeni iskati nastanitev pri zasebnikih. Najemnine so visoke, pogoji bivanja pa pogosto neustrezni. Pri reševanju prostorske stiske v študentskih domovih smo priča zares “inovativnim” rešitvam. Ena od njih je ta, da se ukinja pravica do študentske sobe za absolvente.

Poleg vseh težav pa se na področju financiranja visokega šolstva že napovedujejo spremembe. Počasi se uvajajo šolnine, pa naj bodo uvedene direktno ali pa preko plačevanja izpitov, izrednega študija ali odloženih šolnin in z izgovarjanjem na nadstandardnost programov. Eden največjih problemov za študente pa je zaposlitev po diplomi. V Sloveniji se mladim diplomantom večinoma ponujajo le atipične oblike zaposlitev, saj se preko pogodb za nedoločen čas sklene manj kot 20 % novih zaposlitev. Ta problem je še posebej pereč pri družboslovnih diplomantih, saj jih je veliko po diplomi prisiljenih životariti od enega honorarnega dela do drugega. S tem se mladim onemogoča samostojnost, poklicni razvoj in ustvarjanje lastne družine.

Predstavili bomo tudi novi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki položaj tako študentov kot tudi drugih socialno šibkih skupin še poslabšuje.

Zato gibanje MSU organizira javno tribuno na temo študentske socialne problematike. Tribuna bo potekala z vnaprej pripravljenimi prispevki in možnostjo razprave. Vse zainteresirane vabimo, da se tribune udeležijo, vsi, ki pa bi radi nastopili s konkretnimi prispevki, pa lahko kontaktirate koordinatorja tribune Primoža Krasovca (primoz.krasovec@gmail.com).

Program tribune o socialni problematiki

- 13.00 uvodni nagovor

- 13.15 Vesna Miloševič: Zaposlovanje in zaposljivost mladih

- 14.00 Tim Gregor Grünfeld (Dijaška organizacija Slovenije (DOS)):

Bo srednja šola v 2012 postala privilegij bogatih

- 14.45 Martin Krauser: Pomanjkljivosti študentske prehrane kot socialne pomoči (in kako jih preseči)

- 15.30 Aleš Žgajnar (Gibanje za dostojno delo in socialno družbo): Bivanje študentov v Sloveniji

- 16.00 Srna Mandić: Odhod v prvo samostojno stanovanje

- 16. 30 Hana Košan: Žal, rojen-a si bil-a prepozno; sprememba pravilnika o subvencioniranju bivanja v študentskih domovih

- 17.00 Splošna razprava

Blaginja za vse – proti razlaščanju ljudi

Odločili smo se, da bomo stopili skupaj vsi, ki delujemo socialno in kot soljudje in soborci želimo graditi svet, v katerem bo prostor za vse. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi (gledališče zatiranih, branje zgodb, sit-in) bomo v torek, 20.12.2011 ob 12.uri na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, opozorili na propadanje socialne države. Od tam ne bomo šli, dokler ne dobimo zaveze, da se bo na zahtevah začelo konkretno delati.

Prihajamo, da bi obranili socialo: rešili socialno državo, omogočili ljudem stabilno socialno varnost in ohranili integriteto socialnega dela kot stroke za ljudi in z ljudmi.

Prihajamo povedat, kakšne stiske doživljajo ljudje v primežu debto in klepto kracije. Prihajamo izrazit naše ogorčenje nad tem, da jih država pri tem ne zaščiti.

Prihajamo, da bi spodbudili robinhudovske zakone in ukinili superhikovske – da bi ljudje bili deležni zadostnega deleža bogastva, ki bi jim omogočal dostojno življenje in ustavili ropanje in izžemanje tistih, ki nimajo skoraj nič.

Prihajamo, da bi ustavili preganjanje žrtev izkoriščanja, iskanje krivcev med tistimi, ki jih pogoltnost drugih najbolj prizadene.

Prihajamo, da bi spodbudili blaginjo za vse, dostojno življenje, ki omogoča ustvarjalnost in ureditev, ki ne spodbuja, arogance, občutkov krivde, preganjanja in nemoči.

Prihajamo, da bi se ljudje med seboj lahko povezali, ustvarili skupno dobro in delovali za skupno blaginjo. Da bi vsi postali ljudje.

Pred Bojem za smo slišali zgodbe ljudi, ki so v negotovih situacijah in življenjskih stiskah ostali prepuščeni sami sebi. Ostali so na cesti, brez službe, brez stanovanja, brez prijateljev in prihodnosti. Vzeli so jim glas, moč, perspektiva in dostojanstvo – namesto na podporo in socialno varnost so naleteli na zaprta vrata, dvignjene roke in neoseben odnos. Takrat, ko bi socialno državo najbolj potrebovali, je oblast pristopila s superiorne, moralizatorske pozicije in ljudi razčlovečila s tem, ko jih je okrivila za situacijo v kateri so se znašli, jih prepričala, da so pomoči nevredni in jim nazadnje še onemogočila dostop do vseh sfer družbenega življenja z zapiranjem, izključevanjem, omamljanjem z zdravili in odtegovanjem še tistega nekaj malo, kar so si uspeli priboriti. Obsodila jih je na životarjenje in večni boj za tisto, kar bi moralo biti samoumevno, brezpogojno in nepreklicno.

Zatorej zahtevamo:

· Neodvisno spremljanje izvajanja Zakona o socialno-varstvenih prejemkih in čimprejšnjo revizijo zakona, ki s kontrolnimi mehanizmi, kriminaliziranjem revnih in nezaupanjem vanje ter restriktivnim dodeljevanjem socialne pomoči v temeljih zamaje načela socialne države.

· Načrt za dokapitalizacijo ljudi, ki mora vsebovati: mehanizme za vzpostavljanje temeljne socialne varnosti ljudi (univerzalni temeljni dohodek, solidarnostna stanovanja, dostopno zdravstvo, izobraževanje in zaposlitve); ukrepe za varovanje ljudi pred interesi kapitala (zaščita pred deložacijami, rubeži in uvedba možnosti odpisa dolgov ter zagovorniške prakse) in organiziranje skupnosti z možnostmi samoupravljanja in samoorganiziranja (stanovanjske, socialne in delavske zadruge, časovne banke, dezinstitucionalizacija).

..:Mi smo univerza:..

TOREK, 20. 12. 2011

13:00 // predavalnica 2

Samoorganiziran seminar študentov umetnostne zgodovine: UMETNOST IZVEN EVROPE
Študenti umetnostne zgodovine smo na oddelčnem sestanku ugotovili, da nam vsem krepko manjka kakšen ekskurz v umetnost izven evropskega prostora, zatorej smo se odločili sami pripraviti seminar, ki bi pokrival poljubna izbrana poglavja iz te teme. Zamislili smo si, da bi se na prvih nekaj srečanjih lotili nekaterih tekstov, ki se nanašajo na vprašanja Evrope in ostalega sveta (vstop v druge poljubne kulture sveta..), nato pa bi posamezniki predstavljali referate na njim ljubo temo, ki se vsaj pribljižno drži že tako široko zastavljenega okvirja seminarja. Seminar je namenjen vsem, ki jih tema zanima, še prav posebej pa so vabljeni posamezniki, ki se ukvarjajo z izven evropsko umetnostjo, da prispevajo svoje znanje.
Seminar bi se izvajal v okviru zasedbe, enkrat tedensko po dve šolski uri.

Literatura (za prvo, ali prvi dve srečanji):

• Samir AMIN, Evrocentrizem : kritika neke ideologije, Ljubljana 2009 – spremna beseda: Tomaž Mastnak, pp. 179-185
• Tomaž MASTNAK, Evropa: med evolucijo in evtanazijo, Ljubljana 1998, pp. 41-53
• Michael KAMPEN O'RILEY, Art beyond the West: : the arts of Africa, India and southeast Asia, China, Japan and Korea, the Pacific, and the Americas, London 2001, pp. 12-21 in 304-310

16:00 // učilnica 5
REDNI BRALNI KROŽEK: Izkopavanje Krtine
(Polituss)

16:20 // učilnica 4
Redno predavanje Sodobna slovenska poezija

17:00 // predavalnica 2 // DELAVNICA
MALO BLIŠČA, PA VELIKO BEDE: POLOŽAJ RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V RS
(dr. Zdenko Kodelja, dr. Darko Štrajn, dr. Marjan Šimenc in dr. Igor Ž. Žagar - kot organizator delavnice)

Javni raziskovalni zavodi smo že vse od osamosvojitve Slovenije v neenakopravnem položaju glede na univerze: medtem ko je financiranje univerz relativno stabilno (četudi, verjetno, ne zadostno), je preživetje raziskovalnih inštitutov odvisno od vsakokratnih prijav raziskovalnih projektov na vedno redkejše razpise, na katerih je na voljo vedno manj denarja)
Razmere na tem področju sta dodatno zaostrili še obe resoluciji, ki ju je v prvi polovici leta 2011 sprejel Državni zbor: Nacionalni program visokega šolstva in Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije. Resoluciji, med drugim, napovedujeta ukinitev programskega financiranja, predvidevata oz. napovedujeta pa tudi, da naj bi se manjši raziskovalni inštituti pridružili univerzam. In vendar je Univerza v Ljubljani, takoj po sprejetju obeh resolucij, k sodelovanju oz. (pridruženemu) članstvu povabila povabila prav štiri največje javne raziskovalne zavode: ZRC SAZU, Institut Jožefa Stefana, Kemijski inštitut Borisa Kidriča in Nacionalni inštitut za biologijo, ki pa so ponudbo odklonili in ustanovili lasten konzorcij. Manjši raziskovalni inštituti s(m)o bili tako ponovno potisnjeni ob stran.


18:00 // učilnica 4
REDNO PREDAVANJE: predmet Temelji Kapitalizma
(Polituss)

19:00 // učilnica 5
Občni zbor Sinološkega društva Yuan

20:00 // predavalnica 2
SKUPŠČINA