..:Mi smo univerza:..

SREDA, 14. 12. 2011

13:00 // predavalnica 2 // JAVNA TRIBUNA

JAVNA TRIBUNA O DOKTORSKEM ŠTUDIJU NA FILOZOFSKI FAKULTETI

(Blaž Jelenc)

Doktorski študij je dragulj v kroni fakultete, Univerza v Ljubljani ga definira kot »samostojen in izviren prispevek na znanstvenem področju, s katerega je tema disertacije.« Da bi tej definiciji zadostili, se kvaliteten doktorski študij ne more izvajati kot popoldanska dejavnost študentov in profesorjev. Doktorski študij bi moral biti redna delovna obveznost profesorjev, študentom pa bi morala biti zagotovljena kvalitetna vsebina študija (predavanja, seminarji, … ) ter infrastruktura, ki to omogoča (knjižnice, kabineti, …).

Čeprav je FF največja fakulteta v sklopu Univerze v Ljubljani in pokriva širok spekter humanističnih ved, nima samostojnega doktorskega študija. Doktorski študij je trenutno organiziran skupaj s FDV kot Interdisciplinarni doktorski študij Humanistika in družboslovje.

Za visok dvig šolnine (iz 2700 € na 3500 €) se v zadnjem času v neformalnih pogovorih poskuša kriviti prav sodelovanje s FDV. To zvišanje šolnin je v kombinaciji z negotovim financiranjem povzročilo zmanjšan vpis na doktorski študij in za kriterij možnosti študiranja na doktorskem študiju postavlja finančne zmožnosti študenta in ne njegove sposobnosti. Doktorski študij bi moral biti financiran tako, da bi omogočal študij vsem za to sposobnim kandidatom.

Tendence omejevanja vpisa na doktorski študij potrjuje tudi izjava rektorja UL v Dnevnikovem Objektivu 20. oktobra 2011: »Ker je povpraševanje po doktorskih študijih na področju humanistike veliko, so na Fakulteti za družbene vede predlagali, da sprejmejo vse, s čimer pa se na Filozofski fakulteti niso strinjali in so predlagali selekcijo študentov na podlagi višine šolnin."

15:00 // učilnica 5 // PREDAVANJE

predavanje: BURŽOAZNA CIVILIZACIJA NI ZA NEŽNE DUŠE

(Lev Kreft)

O nasprotju med umetnostjo in kapitalizmom, in o statusu umetniškega dela in blaga.

Izhodišče predavanja bo pogosta misel, da je buržoazija po svojem bistvu sovražna umetnosti, oziroma, da sta si kapitalizem in umetnost nasprotnika vsaj od boeme in umetniške avantgarde dalje. Soobostoj umetnosti in kapitala naj bi bila po tem pojmovanju nekakšna melodrama trpljenja umetnosti. Ta žaloigra ima dva možna zaključka: konec umetnosti, ali pa zmago umetniškega Davida nad kapitalskim Goliatom. Iz take zastavitve razmerja med umetnostjo in kapitalizmom prihaja tudi trditev, da je pretvorba v blago za umetniško delo uničujoča.

Taka zastavitev razmerja med buržoazno civilizacijo ponuja naravno zavezništvo med umetnostjo in proletariatom, oziroma med umetnostjo in vsakršnim uporom kapitalizmu. Pomeni pa, da je pozicija odpora kapitalizmu zaradi sebičnega interesa, ki ga le-ta uveljavlja, nekaj človečnega in nravnega. Tako, kot umetnost ni od tega sebičnega sveta, tudi odpor sveto kapitala lahko najde oporišče v čisti nepokvajeni moralnosti, kakršno najde v umetnosti.

Vendar je tu spregledano marsikaj, na primer težave teorij avantgarde, na kakršne naletimo, če sočimo pogled Petra Bürgerja s pogledom Borisa Groysa, zlasti pa ostane nepojasnjena sorodnost med estetskim in blagovnim fetišizmom.

17:00 // predavalnica 2 // OKROGLA MIZA

okrogla miza DRUŠTVA MLADIH GEOGRAFOV SLOVENIJE

(Dušan Plut, Matej Ogrin, Tomislav Tkalec)

Namen okrogle mize je:

1. Odpreti vprašanja o tem, kaj je samozadostnost, trajnostni razvoj, zakaj in kako se je začelo, vpliv globalizacije, ... in zanje poiskati odgovore.

2. Predstavitev CIPRINE konference v Bovcu in prihajajoče ekskurzije v Güssing in Graz (skupaj jo bosta marca organizirala DMGS in CIPRA Slovenija).

3. In seveda - konstruktivna debata, h kateri ste vabljeni vsi!

17:00 // učilnica 5 // PREDAVANJE

predavanje: POSLEDICE VZPONA INDUSTRIALIZIRANIH DRZAV Z NIZKIMI MEZDAMI

(Gorazd Kovacic)

V predavanju bom najprej predstavil glavne koncepte knjige Pierra-Noela Girauda "Neenakost v svetu: Ekonomija sodobnega sveta", nato pa analiziral poglavje "Prihod tehnolosko razvitih drzav z nizkimi mezdami", ki obravnava posledice selitve industrije z zahoda v Azijo in Juzno Ameriko. Pri tem Girauda najbolj zanima nova dinamika ekonomskih neenakosti med zahodom in razvijajocim se jugom na eni strani ter znotraj zahoda in znotraj razvijajocih se dezel na drugi strani. Njegova prognoza trendov v primeru, da ostanemo pri relativno prostem globalnem pretoku blaga, storitev in kapitala, je naslednja. 1. Hitro razvijajoce se nekdanje periferije bodo dohitele dosedanji center. 2. Neenakosti v hitro razvijajocih se novo industrializiranih drzavah bodo ostale visoke, dokler se bodo v mesta zgrinjale mnozice revnih podezelanov. 3. Zahodu bo dozivel poglobljeno razslojevanje na globalno uspesno elito in njihovo revno klientelo.

19.30 // predavalnica 434

EPISTEMOLOGIJA HUMANISTIKE IN DRUŽBOSLOVJA: Analiza sodobnih družb

(Rastko Močnik)

Kaj je teorija v družbenih vedah – in zakaj jo univerza, država in kapital preganjajo? Ob zasedbi FF se je sprožilo vprašanje teoretskega dela in njegove zastopanosti v študijskih programih in v siceršnji dejavnosti univerzitetnih ustanov. Premisliti moramo torej, kaj je značilno za teoretske prakse v družboslovju in humanistiki. Kakšno je razmerje med humanistiko in družboslovjem na eni strani in na drugi strani »moderno znanostjo«, ki se je začela z Galileijevo fiziko? Nenaklonjenost do humanističnih ved in družboslovja je očitna v ustanovah EU in nacionalnih držav. A tudi v humanistiki in družboslovju je čutiti nelagodje glede »znanstvene« narave teh disciplin. Poskusili bomo izdelati problematiko, ki bo umestila teoretske prakse v polje sodobnih družbenih in zgodovinskih procesov.

Izhodiščna literatura

• Lev Centrih, Marksistična formacija. Zgodovina ideoloških aparatov komunističnega gibanja 20. stoletja, Založba /*cf., Ljubljana, 2011. Zlasti poglavje: Brati Kapital v Sremski Mitrovici, str. 244 in nasl.

• Bogdan Lešnik, Fragmenti o norosti, seksualnosti in sebi; v: Foucault, Michel, Zgodovina norosti v času klasicizma, Založba /*cf., Ljubljana, 1998.

• Jean-Claude Milner, Jasno delo : Lacan, znanost, filozofija, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005: drugo poglavje.

• Krašovec, Primož (2009). Dani komune. Blog študentk in študentov zagrebške Filozofske fakultete: http://slobodnifilozofski.bloger.hr/post/knjiga-dojmova--dani-komune/1418709.aspx (27. 2. 2011)

• Mao Ze-dong, On the correct handlig of contradictions among the people; http://www.marxists.org/reference/archive/mao/selected-works/volume-5/mswv5_58.htm

• De la juste solution des contradictions au sein du peuple; http://perspective.usherbrooke.ca/bilan/servlet/BMDictionnaire?iddictionnaire=1645

• Rastko Močnik, Konec univerze, zmaga visokega šolstva. Bo teorija ostala brez institucionalne opore? – objavljeno na spletni strani Oddelka za sociologijo: http://www.sociologija.si/viri/konec-univerze-zmaga-visokega-solstva-bo-teorija-ostala-brez-institucionalne-podpore/

• Rastko Močnik, Spisi iz humanistike, Založba /*cf., Ljubljana, 2009: Epistola o Galileiju; Teorija in piščeva osebna poteza; Univerzitetni študijski program.

• David Ricardo, Načela politične ekonomije in obdavčenja, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1962. Poglavje 31: O strojih.
  

19:30 // učilnica 5 // DPU bralni seminar

DPU bralni seminar: Razlika in ponavljanje - predavanje Aljoše Kravanje

(Martin Hergouth, Aljoša Kravanja)

Tokratno srečanje bralnega krožka bo posvečeno Deleuzovi študiji Nietzsche in filozofija, ki je bila pravkar izdana tudi v slovenskem prevodu. V predavanju in razpravi, ki bo sledila, se bomo seznanili z okoliščinami nastanka knjige, s kompleksno interpretacijo Nietzschejeve filozofije, ki jo delo prinaša, ter s pečatom, ki ga je srečanje z Nietzschejem pustilo na Deleuzovem nadaljnjem mišljenju. Ta vpliv je bil po oceni mnogih Deleuzovih bralcev tolikšen, da v njem ne vidijo več Nietzschejevega interpreta, temveč si, nasprotno, Deleuza samega razlagajo s kategorijami Nietzschejeve filozofije. Ampak, ali je »razlika« v Razliki in ponavljanju v resnici ničejanskega porekla? Je »ponavljanje« res repriza vračanja?

(Pojasnilo za morebitno novo publiko na FF: Predavanje je del bralnega seminarja DPU, znotraj katerega se bomo ukvarjali z Deleuzovim delom Razlika in ponavljanje. Trenutno je seminar še v uvodni fazi, ki je namenjena spoznavanju intelektualnega konteksta dela - branja knjige same se lotimo januarja. Tokrat bo predaval Aljoša Kravanja, diplomirani filozof in prevajalec Deleuzovega dela Nietzsche in filozofija.)

20:00 // predavalnica 2

J A V N A S K U P Š Č I N A

je osrednje telo odločanja, kjer razpravljamo o vsakdanjem poteku aktivnosti ter najpomembnejših vsebinskih zadevah. Poleg tega tu opredeljujemo prihodnje usmeritve gibanja ter odnose s predstavniki fakultete, univerze in države. Dnevni red dopušča prosto razpravo, o sklepih pa se demokratično odloča, ko zavlada konsenz, da so bili zadostno predstavljeni argumenti vseh pozicij.