PROGRAM / FF

..:Mi smo univerza:..

Danes v četrtek, 15. 12. 2011

11:20 // predavalnica 2 // REDNO PREDAVANJE

Redno predavanje: Sodobna slovenska poezija

Cilj delavnice je raziskati status Net-Cafeja in zastaviti smiselno artikulacijo problematike odprtih prostorov znotraj fakultet - prostorov, ki niso ne knjižnica, ne bar, ne predavalnica in ne hodnik, pač pa tisto kar iz njih naredijo vedno novi uporabniki.

Net-Cafe je ponesrečen rezultat "sodelovanja" fakultete in obskurnih študentskih društev s Kardeljeve ploščadi z namenom vzpostavitve študentskega prostora. Ne ve se, kdo s prostorom upravlja, ne ve se, kam gre denar, ki naj bi ga društva od tega projekta dobivala. Glasba je zanič. Senviči niso baš nešto. Čas je, da prostor osvobodimo iz primeža nevidne roke!

14:00 // predavalnica 4 // DELAVNICA

Sestanek delovne skupine za vsebino,

tema: SOCIALNA PROBLEMATIKA

Glavna tema sestanka bo socialna problematika (kar je tema, ki jo delavnice tega tedna niso pokrile), torej študentsko delo, študentsko spanje, plačljive oblike študija (plačevanje četrtih izpitnih rokov ipd.) in štipendije.

14:00 // predavalnica 2

Predavanje: Življenje v indijanskih rezervatih (Miha Mihelič)

Zgodovino pišejo zmagovalci. Kakšna je resnica nastanka rezervatov in politika ZDA in Kanade pri "upravljanju z indijanci"? Kakšen vpliv je vse to imelo na njihovo kulturo danes? S kakšnimi izzivi se srečujejo indijanski narodi? Predaval bo Miha Mihelič, ki je dvakrat obiskal različne rezervate ljudstva Lakota v zvezni državi Južna Dakota. Vabljeni na predavanje v sliki in videu!

16:00 // predavalnica 4 // FILM

Film UMETNOST NEGATIVNEGA MIŠLJENJA (Nikola Vuljević)

(2006, 75'), Režiral: Bård Breien

Črna komedija, ki bo pri vsakemu gledalcu zbudila nemalo pozornosti.

Zgodba se odvija na Norveškem in je o mladem paraplegiku, ki je

popolnoma odvisen od svoje žene Ingvild, pije, kadi marihuano ter se

nasploh smili samemu sebi. Na ženino pobudo pride t.i. spodbujevalna

skupina, ki bi motivirala Geirra ter mu dala razlog za življenje kot

paraplegik.

Navkljub začetnemu ostremu nasprotovanju se potem Geirr počasi vključi

v skupino, vendar se vzporedno začnejo odpirati neozdravljene osebne

rane ostalih soudeleženk in soudeležencev. Film, ki ima zelo zanimiv

razplet in utegne tudi najbolj izbirčnega filmofila presenetiti, zato ste

vabljeni 15. decembra v predavalnico 2 na FF ob 16.00, kjer se odvijajo

med drugim samoorganizirana predavanja, debate in planiranje za bodoče

konkretne akcije.

16:00 // predavalnica 2 // REDNE VAJE

Redni seminar na rusistiki:

Poezija proze in proza poezije v ustvarjanju Osipa Mandelštama (1891 - 1938) (Anja Bajič, Tamara Evđenić, Matej Križanec, Aljaž Glaser)

Najprej se bomo spoznali z Mandelštamovim življenjem, ki so ga zaznamovala številna potovanja in pesmi, njegovo poezijo in akmeizmom, katerega predstavnik je bil. Mandelštam je napisal programski članek Jutro akmeizma, v katerem je zavrnil simbolizem, vpeljal kult srednjega veka, arhitekture in logosa. Nato nadaljujemo z vprašanjem umetniškega jezika, poezije in proze. Značilnost Mandelštamovega umetniškega izraza je uporaba drznih besednih obratov, baročno osupljivih sopostavitev besed in besednih zvez. Sledi Mandelštamova poezija pred ozadjem prozaičnosti življenja. Ralph Dutli pravi, da je Mandelštamova proza enkrat lirična in resna, drugič pa ironična in nagajiva. Predstavili bomo tudi nekaj njegovih del, npr. Armenija, Potovanje v Armenijo... Na koncu izpostavimo delo Potovanje v Armenijo in odnos med poezijo in (poetično) prozo v samem delu.

18:00 // predavalnica 2

DPU: Financializacija in kriza v vzhodni Evropi (Joachim Becker)

V predkriznih letih je bila financializacija ključna značilnost vzhodnoevropskih modelov akumulacije. Na zadolževanju sloneča potrošnja, nepremičninski baloni in privatizacija sistemov socialne varnosti so bile ključne značilnosti financializacije v tej regiji. Tako banke (večinoma v lasti zahodnoevropskega kapitala) kot domače finančne skupine so bili ključni igralci financializacije. Politike v smeri financializacije so spodbujale tudi mednarodne finančne institucije, Evropska unija, nacionalne vlade in neoliberalni možganski trusti.

Medtem ko je vidno vlogo igrala tudi v bolj izvozno usmerjenih višegrajskih državah (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška) in Sloveniji, pa je bila financializacija glavni temelj razvojnih strategij držav Baltika in jugovzhodne Evrope. V slednji skupini so bile glavne značilnosti financializacije hitro naraščajoči domači dolgovi, denominirani v evrih in švicarskih frankih. Togi in precenjeni menjalni tečaji so bili glavni politični temelj, ki je podpiral ta tip odvisne financializacije. Precenjeni menjalni tečaji so dajali prednost uvozu in kaznovali domačo proizvodnjo.

Izsušitev finančnih tokov je imela uničujoč učinek na Madžarsko ter države Baltika in jugovzhodne Evrope. Vlade teh držav so z namenom preprečitve razvrednotenja svojih valut posvojile ultraortodoksne politike. Zadolženi srednji sloj je podprl to strategijo ekonomske politike. Prvi odzivi v ostalih višegrajskih državah in Sloveniji so bili bolj dvoumni, čeprav lahko opazimo znatno poglobitev neoliberalnih politik tudi v teh državah.

Dr. Joachim Becker je profesor ekonomije na Univerzi na Dunaju. Raziskovalno in pedagoško se ukvarja s politično ekonomijo, teorijo regulacije, mednarodnim razvojem in regionalno integracijo. (Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.)

18:00 // učilnica 5

Tečaj slovenščine za tujce

20:00 // predavalnica 2

SKUPŠČINA