Blaginja za vse – proti razlaščanju ljudi

Odločili smo se, da bomo stopili skupaj vsi, ki delujemo socialno in kot soljudje in soborci želimo graditi svet, v katerem bo prostor za vse. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi (gledališče zatiranih, branje zgodb, sit-in) bomo v torek, 20.12.2011 ob 12.uri na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, opozorili na propadanje socialne države. Od tam ne bomo šli, dokler ne dobimo zaveze, da se bo na zahtevah začelo konkretno delati.

Prihajamo, da bi obranili socialo: rešili socialno državo, omogočili ljudem stabilno socialno varnost in ohranili integriteto socialnega dela kot stroke za ljudi in z ljudmi.

Prihajamo povedat, kakšne stiske doživljajo ljudje v primežu debto in klepto kracije. Prihajamo izrazit naše ogorčenje nad tem, da jih država pri tem ne zaščiti.

Prihajamo, da bi spodbudili robinhudovske zakone in ukinili superhikovske – da bi ljudje bili deležni zadostnega deleža bogastva, ki bi jim omogočal dostojno življenje in ustavili ropanje in izžemanje tistih, ki nimajo skoraj nič.

Prihajamo, da bi ustavili preganjanje žrtev izkoriščanja, iskanje krivcev med tistimi, ki jih pogoltnost drugih najbolj prizadene.

Prihajamo, da bi spodbudili blaginjo za vse, dostojno življenje, ki omogoča ustvarjalnost in ureditev, ki ne spodbuja, arogance, občutkov krivde, preganjanja in nemoči.

Prihajamo, da bi se ljudje med seboj lahko povezali, ustvarili skupno dobro in delovali za skupno blaginjo. Da bi vsi postali ljudje.

Pred Bojem za smo slišali zgodbe ljudi, ki so v negotovih situacijah in življenjskih stiskah ostali prepuščeni sami sebi. Ostali so na cesti, brez službe, brez stanovanja, brez prijateljev in prihodnosti. Vzeli so jim glas, moč, perspektiva in dostojanstvo – namesto na podporo in socialno varnost so naleteli na zaprta vrata, dvignjene roke in neoseben odnos. Takrat, ko bi socialno državo najbolj potrebovali, je oblast pristopila s superiorne, moralizatorske pozicije in ljudi razčlovečila s tem, ko jih je okrivila za situacijo v kateri so se znašli, jih prepričala, da so pomoči nevredni in jim nazadnje še onemogočila dostop do vseh sfer družbenega življenja z zapiranjem, izključevanjem, omamljanjem z zdravili in odtegovanjem še tistega nekaj malo, kar so si uspeli priboriti. Obsodila jih je na životarjenje in večni boj za tisto, kar bi moralo biti samoumevno, brezpogojno in nepreklicno.

Zatorej zahtevamo:

· Neodvisno spremljanje izvajanja Zakona o socialno-varstvenih prejemkih in čimprejšnjo revizijo zakona, ki s kontrolnimi mehanizmi, kriminaliziranjem revnih in nezaupanjem vanje ter restriktivnim dodeljevanjem socialne pomoči v temeljih zamaje načela socialne države.

· Načrt za dokapitalizacijo ljudi, ki mora vsebovati: mehanizme za vzpostavljanje temeljne socialne varnosti ljudi (univerzalni temeljni dohodek, solidarnostna stanovanja, dostopno zdravstvo, izobraževanje in zaposlitve); ukrepe za varovanje ljudi pred interesi kapitala (zaščita pred deložacijami, rubeži in uvedba možnosti odpisa dolgov ter zagovorniške prakse) in organiziranje skupnosti z možnostmi samoupravljanja in samoorganiziranja (stanovanjske, socialne in delavske zadruge, časovne banke, dezinstitucionalizacija).