Pismo podpore Akademske solidarnosti

Podpora gibanju Mi smo univerza

Pritiski neoliberalizma na družbene sektorje, ki se še upirajo popolni podreditvi tržišču, se izvajajo na lokalno specifične načine, kar je pogojeno z družbeno-politično-zgodovinskimi okoliščinami posamičnih dežel. Enako je tudi v sektorju visokega izobraževanja in znanosti – tudi tukaj se neoliberalne reforme in komercializacija uvajajo na različne načine. Tako je glede uvajanja šolnin in zaračunavanja študija prišla Hrvaška dlje kot soseda Slovenija, čeprav je v zadnjem času naletela na upor študentov, vendar zato Slovenija „vodi“ pri prekarizaciji akademskih delavcev.

Neoliberalni pritisk je nenehen – na Hrvaškem se trenutno izraža v načrtih treh novih zakonov (o univerzi, znanstveni dejavnosti in visokem izobraževanju), v Sloveniji pa v izdelavi nacionalnega programa visokega šolstva in raziskovalno-inovacijske strategije. Ker je napad na neodvisnost, svobodo in dostopnost visokega izobraževanja in znanosti internacionalen in globalen, mora biti takšen tudi upor akademskih delavcev in študentov.

Znanost in izobraževanje morata biti dostopna vsem, razvijati se morata v kontekstu sodelovanja in odprtosti, ne pa konkurenčnosti in podrejenosti zasebnim interesom. Logika profita je nezdružljiva z logiko resničnega izobraževanja in znanstvenega raziskovanja. Zato daje sindikat Akademska solidarnost iniciativi slovenskih kolegov Mi smo univerza popolno podporo v boju proti komercializaciji in komodifikaciji znanosti in visokega izobraževanja.

En svet – en boj!

ALI veš?

Ali veš, da je Slovenija demokratična država?

Vsa nova zakonodaja se sprejema potihem, pospremljena z birokratsko latovščino in negotovostmi ter tihim sodelovanjem vodstev univerz. Na drugi strani pa imajo tako delavci v šolstvu kot novinarji težave z razumevanjem, kaj se sploh dogaja. Še toliko manj informacij pa pride do tistih, ki jih stvari dejansko najbolj zadevajo - do dijakov, študentov, staršev. Ste že slišali za NPVŠ ali RISS, za DRZNO Slovenijo ali Inovativno shemo? Ali je moč trditi, da so zakoni in iz njih izhajajoči ukrepi sprejeti s soglasjem javnosti, če javnost ne ve točno, kaj se sploh dogaja?

Ali veš, da je Slovenija družba znanja?

Po prenovi študijskih programov, bolj znani kot bolonjska reforma, je kot znanstveni študij ostal samo študij tretje stopnje ali doktorski študij. Že poprej je vsako študijsko leto Ministrstvo za visoko šolstvo zagotavljalo sredstva za sofinanciranje. Že doslej je ministrstvo redno zamujalo in puščalo študente v negotovosti krepko čez polovico študijskega leta. Sedaj pa je država sistematično uredila problematiko tako, da je financiranje iz proračuna POPOLNOMA UKINILA ter ga "nadomestila" z enkratnim zneskom iz sheme EU, namenjene "spodbujanju podjetništva in prilagodljivosti". In potem? Naj se s tem ukvarja naslednja vlada.
Z uredbo, imenovano Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov, je doktorski študij postal paradni konj neoliberalnih reform v izobraževalnem sistemu.