Poziv na demonstracijo nevidnih delavcev in delavk sveta 4. junija (slovenski)

Transnacionalno gibanje migrantskih in prekernih delavcev in delavk IWW (Nevidnih delavcev sveta) je 15. aprila na svoji skupščini sprejelo odločitev, da 4. junija v Ljubljani organizira manifestacijo za pravice migrantskih delavcev.

Odločitev je rezultat nepripravljenosti oblasti Republike Slovenije, da sprejmejo odgovornost za katastrofalni položaj migrantskih delavcev. IWW so v preteklih letih in še posebej intenzivno po izbruhu finančne in ekonomske krize vlado Republike Slovenije in druge odgovorne institucije v državi opozarjali na izjemno težak položaj migrantskih delavcev ter na sistematično kršenje in zanikanje njihovih delavskih, socialnih in državljanskih pravic. Ob tem so nenehno opozarjali, da nosi temeljno odgovornost država s svojim režimom migracij, ki se ga ne bi sramovali najbolj zapriseženi rasisti in zagovorniki apartheida. Nenehno so poudarjali, da je edina rešitev takšna sprememba zakonodaje, ki bo ukinila odvisnost delavcev od delodajalcev in jih vključila v socialno državo.

Odgovor vlade na pozive, akcije in mobilizacije so kozmetične spremembe obstoječe migracijske zakonodaje, ki ne bodo razgradile sistema odvisnosti in ne bodo odpravile institucionalne diskriminacije migrantskih delavcev in delavk. Vlada Republike Slovenije je s februarsko uredbo omogočila uresničitev zanemarljivega dela sistematično kršenih socialnih pravic v obliki humanitarne pomoči, kar so številni delavci razumeli kot ponižanje. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve se ni odzvalo na legitimne zahteve delavcev, ki so bili pregnani iz Republike Slovenije, delodajalci in država pa jim dolgujejo pravice iz dela. Zadnji test pripravljenosti vlade, da naredi konkretne poteze onkraj deklarativnega sočutja, je bila marčevska manifestacija iz Slovenije pregnanih in izigranih delavcev v Banja Luki. Poziv samoorganiziranih oškodovanih in pregnanih delavcev v okviru IWW, da se jih vključi v reševanje problematike migrantskih delavcev, ni dobil nobenega odgovora. Prav tako nikogar na vladi in v njenih institucijah ne zanima usoda stavkajočih delavcev v bivšem Vegradovem delavskem domu v Velenju, stavkajočih delavcev Gratima v Sežani, stavkajočih delavcev SCT v delavskih domovih v Ljubljani. Računajo, da jih bodo pometle grožnje, negotovost, marginalizacija in revščina.

Razlogi za demonstracijo migrantskih delavcev so torej na dlani. Le z veliko demonstracijo se lahko zoperstavijo pozabi, marginalizaciji, porazu, odvzemu upanja, normalizaciji skrajno brezvestnih oblik izkoriščanja. Prav tako so na dlani razlogi, da z njimi demonstrirajo vsi ostali. Nihče nima ničesar od takšnega ropanja delavcev, razen gradbenih in ostalih baronov, njihovega političnega kroga in institucij finančnega kapitalizma. Še več, na vrhuncu krize je popolnoma jasno, da je poglavitni dejavnik korupcije – pretakanja skupnega bogastva v žepe peščice in blokiranje naše zmožnosti proizvajanja – sistematično zanikanje pravic delavcem in delavkam, njihova odvisnost, odsotnost vsakršnih garancij. Slednje pa ni zgolj paradigmatski pogoj dela in življenja migrantskih delavcev, ampak vseh.

Zato pozivamo vse, da četrtega junija skupaj zasedemo ljubljanske ulice, da skupaj zgradimo moč, s katero bomo osvojili pravice in garancije, zaustavili korupcijo, ki nam jemlje prihodnost. Celotno generacijo so obsodili na brezperspektivnost. Migrantom in migrantkam zanikajo pravico do izbire, do mobilnosti, do delavskih, socialnih in državljanskih pravic. Študente in študentke pehajo v prekernost, iz študija in univerze delajo poligon skrajnega razslojevanja in degradacije mladih. Prekernim delavcem in delavkam odrekajo pravice in jih pehajo v revščino. Vse redkejši, ki še imajo kakšne pravice, jih lahko obdržijo za ceno pokornosti. Razen, če se združimo. Ne da bi karkoli branili, ampak da definiramo in uveljavimo pravice, zgradimo svojo moč in spremenimo svet.

V Evropi, na obeh straneh skupnega Sredozemskega morja, v evropskih metropolah, ki vstajajo proti politikam zategovanja pasov in nasilju finančnega kapitalizma, v evropskih provincah, kjer so mlade generacije vstale proti podvrženosti, hierarhijam, brezizhodnosti, lokalnim diktaturam, v transnacionalnem gibanju migrantov, ki prečka meje in ruši režim evropskega apartheida, vstaja nova generacija. 4. junija bomo v Ljubljani naredili manifestacijo te nove generacije, moment njene vidnosti, moči in odločenosti. Zahtevali bomo pravice za migrantske delavce in delavke, ki so jim v evropskem apartheidu sistematično zanikane. Zgradili bomo novo solidarnost, novo moč, novo skupno telo – da osvojimo našo skupno prihodnost.

IWW (Nevidni delavci sveta)

Socialni center Rog

MSU: Javna tribuna #3 (ALUO, 25.maj, ob 11.00)

KJE: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, predavalnica 7,

Erjavčeva 23, Ljubljana

KDAJ: 11.00

DNEVNI RED:

1. Predstavitev MSU, novice in poročila z akcij

2. Specifičen položaj ALUO in kako je ta povezan s splošnimi problemi

študentskega življenja in univerzitetnega dela

3. Poročila delovnih skupin in formacija novih delovnih skupin

4. Nove teme in razno

Javna tribuna se bo pričela s kratko predstavitvijo gibanja MSU za tiste, ki se bodo prvič

pojavili. Opisali bomo novejše spremembe v visokem šolstvu in poudarili, zakaj jim je treba

nasprotovati. Sledila bodo poročila iz dogodkov, ki so se zgodili od zadnje tribune na FDV:

opozorilni shod pred Univerzo v Ljubljani, situacija v vezi z dvigom šolnin na FF, dogajanje v

Državnem zboru...

V nadaljevanju se bomo osredotočili na situacijo na Akademiji - v čem je specifična in kaj ima

skupnega s splošnim stanjem visokega šolstva.

Za njimi besedo dobijo delovne skupine, ki polagoma prevzemajo večino delovanja gibanja.

Najbolj aktivni sta trenutno delovna skupina za postavitev spletnega portala ter skupina

za analizo dokumentov - obe bosta poročali o rezultatih svojega dela. Nekatere druge

aktivnosti, na primer komuniciranje z mediji, trenutno še izvajamo bolj improvizirano - in

bo tako še potrebno ustanoviti skupine. Te bodo tudi prejele naloge, ki naj jih izvedejo do

naslednjega plenuma.

Nenazadnje, ker je MSU odprto in demokratično gibanje, ste k besedi vabljeni vsi, ki imate

vizijo, kakšna naj bo podoba MSU v prihodnje.

MI SMO UNIVERZA

MSU: STALIŠČA DO PLAČLJIVIH OBLIK ŠTUDIJA NA JAVNI UNIVERZI

Pričujoči dokument je delovno gradivo za razpravo v okviru gibanja Mi smo univerza in je sestavljen iz dveh delov: v prvem delu sta podana splošno stališče do samoplačniških oblik študija in splošni razmislek o tem, kako jih odpraviti. V drugem delu sledi pregled po posameznih oblikah plačljivega študija. Ugotoviti moramo namreč, kako naj splošni cilj dosežemo v konkretnih primerih. Besedilo je izhodišče, ki ga moramo dopolnjevati s predlogi in popravki študentov, univerzitetnih delavcev, sindikalistov in drugih.

Bedak, to je resnična demokracija (15. maj, od ogorčenja k upanju)

Okrog 150000 ljudi se je 15. maja 2011 podalo na ulice 60 španskih mest. Pod sloganom “Nismo blago v rokah bankijev in politikov” so zahtevali “Resnično demokracijo zdaj”. Protest je bil organiziran v družbenih mrežah na svetovnem spletu brez velikih sindikatov in političnih strank. Po koncu pohoda so se nekateri odločili, da čez noč ostanejo na Plaza del Sol v Madridu. V zgodnjih jutranjih urah jih je s silo odstranila policija. Temu je sledil množičen poziv vsem, da zasedejo svoje lokalne trge, ki so se mu odzvali tisoči. Med nastajanjem tega besedila, je zasedenih 65 javnih trgov, podporni protesti pa se odvijajo pred španskimi ambasadami povsod po svetu. O tem verjetno niste slišali v slovenskih medijih, se pa zagotovo dogaja. Poskusite na #spanishrevolution, #yeswecamp, #nonosvamos or #acampadasol na Twitterju in se prepričajte sami. V nadaljevanju sledi besedilo Emmanuela Rodrígueza in Tomása Herrerosa iz španskega kolektiva Universidad Nómada.

Tiskovna konferenca gibanja Mi smo univerza proti NPVŠ in RISS

Gibanje študentov, profesorjev, raziskovalcev in drugih intelektualnih delavcev in delavk Mi smo univerza že od svojega nastanka nasprotuje predlogu Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 (NPVŠ) in predlogu Resolucije o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (RISS), ki ju je na 124. seji določila Vlada RS, o katerima bodo te dni v Državnem zboru ponovno razpravljali, kmalu pa bodo tudi odločali o tem, ali bosta obe resoluciji sprejeti in potrjeni.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo namerava z Ministrstvom za gospodarstvo kot drugim predlagateljem RISS znanost in raziskovanje spremeniti v podporni dejavnosti za gospodarstvo, javne vire za to področje pa brez konkretne razvojne strategije preusmeriti v subvencije za zasebni sektor. Če bo dokument sprejet, se bodo znanstveniki in raziskovalci lahko ukvarjali samo z inovacijami in prenosom znanja v gospodarstvo, medtem ko temeljno znanost kot poglavitni pogoj za prihodnji družbeni razvoj ministrstvi ukinjata v imenu kratkoročnih koristi.

Nacionalni program visokega šolstva ne odpravlja anomalij visokošolskega sistema:

da so leta 2009 prekarni učitelji in učiteljice v visokem šolstvu predstavljali že 60 odstotkov;

da se je hkrati zelo povečala tudi obremenitev učiteljev: od leta 1990, ko prišlo na učitelja 19 študentov in študentk, do leta 2008, ko je prišlo na učitelja 52 študentov in študentk;

da se je sistem visokega šolstva neracionalno širil (od leta 2002 je bilo ustanovljenih kar 18 novih samostojnih visokošolskih zavodov in 2 univerzi), ob tem pa je njegova notranja organizacija ostala klientelno zaprta.

Predlog programa namesto tega uvaja nove problematične ukrepe - izločitev iz sistema javnih uslužbencev, ki je doslej zagotavljal socialno varnost vsaj manjšini delavk in delavcev, fleksibilno upravljanje s človeškimi viri in korporativno vodenje visokošolskih institucij. Izkušnje številnih držav kažejo, da takšni ukrepi zmanjšujejo javno dostopnost visokega šolstva in ga odtujujejo potrebam širšega družbenega okolja.

Oba programa napovedujeta tudi ovire pri usposabljanju najboljših študentov na doktorski ravni (omejitev doktorskega študija na tri leta, prilagoditev študijskega programa za pridobivanje podjetniških veščin in pogojevanje financiranja za doktorske kandidate z zunanjimi mentorji, zlasti iz gospodarstva) in na dodiplomski ravni (študenti, ki bi radi študirali vzporedno na dveh programih, bodo morali sami plačati za študij na drugem programu). Prav tako je predvidena uvedba odloženih šolnin na drugi stopnji študija. Spremembe pri usposabljanju mladih znanstvenikov bodo povzročile, da znanstvene vede v prihodnosti ne bodo mogle več zagotoviti ustreznega prenosa znanja na mlajše generacije.

Če bo Državni zbor dokumenta potrdil, se bo Slovenija prostovoljno odločila za kolonialno odvisnost, s tem da se bo odpovedala samostojnemu razvoju in kritični družbeni refleksiji. Zato gibanje Mi smo univerza poslanke in poslance državnega zbora poziva, da oba dokumenta zavrnejo in ju vrnejo v demokratično javno razpravo.

Tiskovna konferenca bo v četrtek, 19.5. ob 11h v Trubarjevi hiši (Stritarjeva 7) v Ljubljani.

Odgovori na rektorjeve očitke pred univerzo

1. Rektor daje svojo besedo, da šolnin ne bo in je pripravljen v nasprotnem primeru tudi protestno odstopiti.

Pa vendar šolnine že so, tudi na 1. in 2.stopnji, za kateri rektor meni, da sta za študente brezplačni: omenimo samo izredni študij, vračanje šolnin in celo vrsto partikularnih primerov, kakršen je najnovješi predlog Oddelka za prevajalstvo FF, ki želi zaračunavati nadstandardnost 5.letnika študijskega programa smeri tolmačenje.

Predvsem pa vsekakor za študente ni brezplačen študij na 3.stopnji. Stališče MSU je, da mora veljati za 3.stopnjo enaka ureditev kot za prvo in drugo: brezplačno in dostopno za vse.

2. Rektor meni, da problematiko politiziramo, obenem pa da nimamo konkretnih predlogov.

Očitek politizacije zavračamo kot brezpredmeten, vprašanji, kdo bo imel možnost študirati ter kakšna bo kvaliteta tega študija, sta še kako politični vprašanji, oziroma bosta morali to še postati.

Kar pa se tiče konkretnih predlogov: dokumenti, ki napovedujejo spremembe v visokem šolstvu (programa RISS in NPVŠ) prinašajo diametralno nasproten učinek v primerjavi s tistim, kar zagovarja MSU. Tega ne moremo spremeniti s predlogi sprememb nekaj členov, ampak lahko dokumente zgolj zavrnemo (skoraj) v celoti.

Poleg tega menimo, da bi morali tvorci visokošolske zakonodaje pristopati do študentov in zaposlenih v visokem šolstvu in prisluhniti našim stališčem in opozorilom, namesto da nas diskreditirajo z obtožbami, da ne počnemo tistega, kar je pravzaprav njihova naloga – pisanje zakonov.

3. Rektor je izpostavil vprašanje legitimnosti: v čigavem imenu lahko MSU postavlja zahteve?

Gibanje MSU si jemlje pravico govoriti v imenu študentov in zaposlenih v visokem šolstvu, saj zagotavlja vsakomur, ki to želi, da pristopi h gibanju in vpliva na njegovo delovanje. MSU se trudi biti čimbolj transparentna in demokratična in ima v tem oziru vsekakor več legitimnosti od zaprih in hierarhiziranih uradnih instanc odločanja. Kot je na primer UO FF, kjer si lahko predstavniki mirno lahko privoščijo, da glasujejo, brez da bi bili seznanjeni s snovjo odločanja ter brez posvetovanja s tistimi, ki naj bi jih zastopali. Ali pa kot recimo UO UL, kjer do zadnjega dneva ni mogoče izvedeti točne ure seje, katere javni značaj je z lastnim statutom zajamčen – zato, ker to ni uveljavljena praksa ter zato, ker nekaterim naša stališča niso všeč.

Novejše dogajanje

ROŽLJANJE PRED ZVIŠEVANJEM ŠOLNIN IN

UNIVERZALNA ZAHTEVA PROTI VSEM ŠOLNINAM NA JAVNIH UNIVERZAH,

IZREČENA REKTORJU NA ŠTIRI OČI PRED UNIVERZO!

Predstavniki gibanja Mi smo univerza so na seji Upravnega odbora Univerze v Ljubljani 12.maja nastopili proti dvigu šolnin za doktorski študij na Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede. UO UL je na seji sicer sprejel novi cenik Univerze v Ljubljani, ni pa potrdil povišanja šolnine na FF in FDV. Dokončno določitev skupne cene doktorskega študija je naložil Upravnima odboroma Fakultete za družbene vede in Filozofske fakultete, ki morata odločitev sprejeti do 20. maja 2011.

Obenem se je pred Univerzo odvijala tudi javna manifestacija gibanja, na kateri soudeleženci predstavili temeljno zahtevo gibanja po brezplačnem in javnem visokem šolstvu.

Že nekaj časa zbiramo podpise za peticijo proti šolninam na vseh stopnjah študija. Podpiši jo tudi v spletni verziji. Kako je prišlo do odločitve UO FF, lahko preberete v izjavi za javnost ŠSFF.

MI SMO UNIVERZA

Facebook: http://www.facebook.com/mismouniverza

Medijski odziv na četrkovo dogajanje

Delo: »Dvig šolnin pomeni elitizacijo študija«

Dnevnik: Pred ljubljansko univerzo protest proti zviševanju šolnin za doktorski študij

Vest.si: Proti načrtovanemu zvišanju šolnin