Poziv poslankam in poslancem Državnega zbora RS

Mi smo univerza

Prvi plenum

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

24. marec 2011

Poziv poslankam in poslancem Državnega zbora RS

Prvi plenum Mi smo univerza je na javnem glasovanju z večino glasov sprejel odločitev, da poslanke in poslance Državnega zbora RS pozove, naj

ne podprejo

predloga Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 (NPVŠ) in predloga Resolucije o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (RISS), ki ju je na 124. seji določila Vlada RS.

Predlagatelj je v času priprave obeh dokumentov priredil veliko predstavo demokracije, v končnih besedilih pa prezrl večino pripomb posameznikov in institucij, ki delujejo na obeh področjih. Udeleženke in udeleženci prvega plenuma Mi smo univerza (študenti in študentke, delavke in delavci z obeh področjih) zato pozivamo poslanke in poslance državnega zbora, da zavrnejo oba predloga.

S predlogoma je predlagatelj ukanil študente, učitelje in raziskovalce, namerava pa tudi izigrati odločitev zakonodajalca, ki je v Zakonu o visokem šolstvu in v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti določil namen in okvir obeh dokumentov. Preimenovanje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa v Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije ni nedolžno. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo namerava z Ministrstvom za gospodarstvo kot drugim predlagateljem RISS znanost in raziskovanje spremeniti v podporni dejavnosti za gospodarstvo, javne vire za to področje pa brez konkretne razvojne strategije preusmeriti v subvencije za zasebni sektor. Če bo dokument sprejet, se bodo znanstveniki in raziskovalci lahko ukvarjali samo z inovacijami in prenosom znanja v gospodarstvo, medtem ko temeljno znanost kot poglavitni pogoj za prihodnji družbeni razvoj ministrstvi ukinjata v imenu kratkoročnih koristi.

Nacionalni program visokega šolstva ne odpravlja anomalij visokošolskega sistema:

• da so leta 2009 prekarni učitelji in učiteljice v visokem šolstvu predstavljali že 60 odstotkov;

• da se je hkrati zelo povečala tudi obremenitev učiteljev: od leta 1990, ko prišlo na učitelja 19 študentov in študentk, do leta 2008, ko je prišlo na učitelja 52 študentov in študentk;

• da se je sistem visokega šolstva neracionalno širil (od leta 2002 je bilo ustanovljenih kar 18 novih samostojnih visokošolskih zavodov in 2 univerzi), ob tem pa je njegova notranja organizacija ostala klientelno zaprta.

Predlog programa namesto tega uvaja nove problematične ukrepe – izločitev iz sistema javnih uslužbencev, ki je doslej zagotavljal socialno varnost vsaj manjšini delavk in delavcev, fleksibilno upravljanje s človeškimi viri in korporativno vodenje visokošolskih institucij. Izkušnje številnih držav kažejo, da taki ukrepi zmanjšujejo javno dostopnost visokega šolstva in ga odtujujejo potrebam širšega družbenega okolja.

Oba programa napovedujeta tudi ovire pri usposabljanju najboljših študentov na doktorski ravni (omejitev doktorskega študija na tri leta, prilagoditev študijskega programa za pridobivanje podjetniških veščin in pogojevanje financiranja za doktorske kandidate z zunanjimi mentorji, zlasti iz gospodarstva) in na dodiplomski ravni (študenti, ki bi radi študirali vzporedno na dveh programih, bodo morali sami plačati za študij na drugem programu). Spremembe pri usposabljanju mladih znanstvenikov bodo povzročile, da znanstvene vede v prihodnosti ne bodo mogle več zagotoviti ustreznega prenosa znanja na mlajše generacije.

Če bo državni zbor dokumenta potrdil, se bo Slovenija prostovoljno odločila za kolonialno odvisnost, s tem da se bo odpovedala samostojnemu razvoju in kritični družbeni refleksiji. Zato udeleženci in udeleženke prvega plenuma pozivamo, da poslanke in poslanci državnega zbora oba dokumenta zavrnejo in ju vrnejo v demokratično javno razpravo.